Referendum je zaznamovala visoka volilna udeležba, ki je znašala okoli 80 odstotkov. Neodvisnost je zavrnilo 59,5 odstotka volivcev, kažejo rezultati volilne komisije po preštetih 70 odstotkih glasov.
Oblasti so ob štetju glasov v nedeljo zvečer po lokalnem času poročale o več požganih avtomobilih.
Pred referendumom so se številni bali, da se bodo v primeru zavrnitve neodvisnosti, ki so jo napovedovale že ankete, znova okrepile stare napetosti med avtohtonimi prebivalci Kanaki in belskim prebivalstvom, ki je naselilo otočje. Posvarili so pred morebitnim nasiljem, zaradi česar je Francija v Novi Kaledoniji okrepila varnost.
Pariz je otočje koloniziral leta 1853, sprva pa so ga uporabljali kot otok za kaznjence. Konec 80. let prejšnjega stoletja so tam izbruhnili spopadi med Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce. V operaciji za rešitev skupine zajetih žandarjev je takrat umrlo 19 lokalnih prebivalcev in dva francoska vojaka.
Leta 1998 sta Francija in njeno čezmorsko ozemlje dosegla dogovor o postopni dekolonizaciji, v katerem so se dogovorili za izvedbo referenduma o neodvisnosti med letoma 2014 in 2018. Sklenili so še, da bodo v primeru današnje zavrnitve neodvisnosti lahko do leta 2022 izvedli še dva referenduma.
