Nato do 7. novembra v Skandinaviji izvaja največjo vojaško vajo po koncu hladne vojne. V njej sodeluje 50 tisoč vojakov iz 31 držav. Vključen je tudi slovenski kontingent.
Verbalni delikt je pojem, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še kako razburjal prebivalce Slovenije in drugih republik nekdanje države. 133. člen jugoslovanskega kazenskega zakonika je bil v veljavi z namenom, da bi zajezil »sovražno propagando«. Po črki člena so bili v nevarnosti tisti, ki so »ščuvali k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi«, delovali protiustavno, razbijali bratstvo in enotnost, pozivali k strmoglavljenju organov ter s hudobnim namenom in neresnično prikazovali družbene in politične razmere v državi. Za verbalni delikt je bila predvidena zaporna kazen od enega do deset let.
Se to obdobje vrača, tokrat tudi na zahodu Evrope? Vsaj tako poročata danska časnika Arbejderen in Berlingske. O pobudi pod delovnim naslovom Ukrepi za boj proti psihološkim vplivom, ki jih izvajajo tuje obveščevalne službe, naj bi v prihodnjih dneh razpravljali v danskem parlamentu.
Posledica ruske preganjavice
Stoletna ameriška bolezen »rdeče nevarnosti« se je po uspešni medijski kampanji o vsemogočnih ruskih hekerjih, ki za vsemi spletnimi vogali prežijo na nebogljeno zahodno demokracijo in orkestrirajo rezultate svobodnih volitev, uspešno ugnezdila tudi v Evropi. Kot poročata časnika, bi ob sprejetju zakona lahko bili kaznovani danski državljani, ki bi se »vpletali v javno razpravo in poskušali vplivati na proces sprejemanja odločitev«.
Časnika sicer navajata, da bi se kazenski postopki sprožili le ob utemeljenem sumu, da za aktivnostmi državljana stojijo tuje obveščevalne službe. Najvišja mogoča kazen za pomoč tujim obveščevalnim službam pri destabilizaciji države in družbe naj bi znašala kar 12 let zapora. Oblasti bodo, tako časnik Arbejdern, še posebej pozorne na delikte med predvolilnimi kampanjami.
Ustvarjanje strahu
Sociolog Lars Jørgensen, ki pravi, da je uspel prebrati predlog zakona, meni, da se bo seznam prepovedanih tem nanašal v največji meri na odprta vprašanja z rusko federacijo. Tako naj bi med sporna stališča sodilo preizpraševanje smotrnosti sankcij proti Rusiji in zagovarjanje plinovoda Severni tok 2. Vladajoča liberalno-konservativna koalicija Venstre namreč v tovrstnih kritikah prepoznava rusko propagando. Zakon naj bi se sicer nanašal tudi na objave na družbenih omrežjih.
»Menim, da danski parlament ne bo ovira pri sprejetju zakona,« pravi Jørgensen. »Moj facebook profil, na katerem imam več kot 4000 prijateljev in sledilcev, je že več mesecev blokiran zaradi domnevno spornih objav o Natu. Ta organizacija želi utišati nasportnike.«
Danska vlada se za zdaj na pisanje nekaterih domačih medijev še ni odzvala, tako da v tem trenutku še ni jasno, ali gre pri pisanju danskih časnikov za vzbujanje nepotrebne panike in lažne novice ali pa se Evropi res obetajo totalitarni časi.
