Če bi se uničevanje ustavilo danes, bi naš planet še vedno potreboval med pet in sedem milijonov let, da bi obnovil izgubljeno in uničeno.
Študija 59 svetovnih znanstvenikov iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) kaže na grozljive posledice človeške potrošnje hrane in resursov, zaradi katerih se pospešeno uničuje mreža življenja, ki jo je planet ustvarjal več milijard let. Znanstveniki opozarjajo, da tudi človeška vrsta temelji na ravnovesju v ekosistemu, saj ne zmoremo brez čistega zraka, vode in drugih pogojev za življenje.
»Kot v spanju hodimo proti robu prepada,« je po poročanju britanskega časnika The Guardian dejal izvršni direktor WWF Mike Barrett. »Če bi človeška populacija upadla za 60 odstotkov bi to pomenilo prazno Severno Ameriko, Južno Ameriko, Afriko, Evropo, Kitajsko in Oceanijo. To je razsežnost tega, kar smo storili. To je mnogo huje od izgube naravnih čudes. Narava ni le nekaj, kar je lepo imeti, je podporni sistem za naše življenje.«
Mnogi znanstveniki menijo, da smo odgovorni za začetek šestega masovnega izumrtja, le da tokrat zanj ne bodo krivi asteroidi ali ledena doba, pač pa, prvič v zgodovini našega planeta, živalska vrsta – homo sapiens.
»Narava ni le nekaj, kar je lepo imeti, je podporni sistem za naše življenje.«
»Zmanjkuje nam časa,« je prepričan profesor Johan Rockström z Inštituta za raziskave podnebnih vplivov v nemškem Potsdamu. »Le, če naslovimo tako ekosisteme kot podnebje lahko zavarujemo stabilno planetarno okolje za prihodnost človeštva na Zemlji.«
Študija WWF pa ni edina, katere izsledki kažejo v smeri uničenja našega podpornega okolja. Po drugih raziskavah naj bi človeštvo od začetka zgodovine do danes uničilo kar 83% vseh sesalcev in polovico vseh rastlin. Če bi se uničevanje ustavilo danes, bi naš planet še vedno potreboval med pet in sedem milijonov let, da bi obnovil izgubljeno in uničeno.
