Profesorica psihologije z univerze Palo Alto v Kaliforniji Christine Blasey Ford je v senatnem odboru za pravosodje ameriškega kongresa opisala spolni napad sedanjega kandidata za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha leta 1982 v Marylandu in razložila okoliščine, ki so jo pripeljale do tega, da spregovori.
V času napada je bila Fordova stara 15 let, Kavanaugh pa 17. "Danes nisem tu, ker bi si to želela. Prestrašena sem. Tu sem, ker verjamem, da je moja državljanska dolžnost, da vam povem, kaj se mi je zgodilo, ko sva bila z Brettom Kavanaughom v srednji šoli," je Blasey Fordova dejala v uvodnem nagovoru s tresočim glasom in vidno živčna.
Fordova je dejala, da je bila kot 15-letnica na zabavi, kjer je pila pivo in šla v drugo nadstropje hiše na stranišče, ko sta prišla za njo Kavanaugh in prijatelj Mark Judge ter jo potisnila v spalnico, zaklenila vrata in navila glasbo na glas. Kavanaugh se je vrgel nanjo na postelji in jo začel otipavati, slačiti in se drgniti ob njo. Judge je to opazoval in občasno Kavanaugha vzpodbujal, občasno skušal prepričati, naj neha.
Skušala je kričati na pomoč, vendar ji je Kavanaugh zatisnil usta in zdelo se ji je, da jo bo po nesreči zadušil. Nato je na posteljo telebnil še Judge in vsi trije so se skotalili z nje, kar je Fordovi omogočilo beg. Zaklenila se je v kopalnico, počakala, da pijanca odideta dol po stopnicah, nakar je zbežala iz hiše z občutkom neznanskega olajšanja, da ji nista sledila.
Po napadu je sama sebe prepričala, da na koncu koncev le ni bila posiljena, bilo je sram povedati staršem, da je bila na zabavi s fanti brez prisotnosti odraslih, kjer je pila pivo. Zgodbo brez imen je skozi leta povedala prijateljem in soprogu, preden sta se poročila. Ime je prišlo na dan leta 2012, ko sta se s soprogom sprla zaradi njene zahteve, da hiši dodajo nova vhodna vrata.
Na terapiji za zakonske težave je potem prišla na dan njena stara travma in tudi ime Bretta Kavanaugha. Dodatna vrata je podzavestno želela, da lahko pobegne, če se ji ponovi napad, ker je videla ime fanta, ki jo je napadel, kot možnega kandidata za vrhovno sodišče. Kasneje je videla, da je njegovo ime na kratkem seznamu Donalda Trumpa za vrhovno sodišče.
Najprej je anonimno poklicala urad svoje kongresnice in opozorila na napad, nato podobno anonimno časopis Washington Post. Julija je Kavanaugh postal kandidat in so skupaj s kongresnico obvestili demokratsko senatorko iz Kalifornije Dianne Feinstein. Spet zaupno, ker se Fordova ni hotela izpostaviti temu, kar sedaj doživlja - grožnje s smrtjo, nadlegovanje družine, nesramna zmerjanja, vdori v elektronsko pošto in podobno.
Senatorka je dejala, da ne bo dala zgodbe naprej brez izrecnega dovoljenja Fordove, ki je oklevala do sredine septembra, nato pa zgodbo povedala Washington Postu. "Nisem hotela biti tu. Sem zelo prestrašena," je dejala Fordova in se skozi svojo izpoved borila s solzami.
Republikanski fantje molčali
Republikanski predsednik odbora za pravosodje Chuck Grassley je določil, da imajo senatorji za vprašanja na voljo le pet minut, vendar Fordovo sprašujejo le demokrati. Republikanski "fantje" se bojijo podobe nadlegovanja žrtve spolnega napada pred volitvami in so določili, da jo v njihovem imenu sprašuje republikanska tožilka iz Arizone Rachel Mitchell, ki ima izkušnje s pregonom spolnih napadov.
Mitchellova je bila uvodoma zelo prijazna in je Fordovi dejala, da razume, da je prestrašena in se ji vnaprej opravičuje. Nato jo je začela zasliševati o podrobnostih zgodbe in lovila nasprotja. Po Fordovi bo odbor znova zaslišal tudi Kavanaugha, ki odločno zanika njene obtožbe, prav tako obtožbe še najmanj treh drugih žensk.
Zaplet okrog Kavanaugha je v ospredju pozornosti ameriške javnosti, saj gre za prihodnost družbe v naslednjih desetletjih. Vrhovno sodišče potrjuje ali zavrača kongresne zakone in predsednikove odločitve in v primeru Kavanaughove potrditve se bo Amerika začela premikati v desno.
Liberalce skrbi med drugim verjetnost odprave pravice do umetne prekinitve nosečnosti in podobno. Pravica do imenovanja vrhovnih sodnikov je glavni razlog, zakaj si ameriški krščanski konservativci zatiskajo nos pred najhujšimi izpadi predsednika Trumpa, ker je vrhovno sodišče najpomembnejše.
