Kandidat za ministra za zdravje Samo Fakin je že v času sestavljanja ministrske ekipe dejal, da zdravstvo dobro pozna ter da na tem področju zna delati. Priznal je, da ni imel zelo veliko časa za odločitev glede kandidature, vseeno pa je bil s problematiko že prej seznanjen in jo je tudi večkrat komentiral. »Zdaj pa imam ta vzvod, s katerim lahko kaj naredim.« Pri potrditvi njegove kandidature za ministra je zanimivo to, da ga nekatere stranke sedanje koalicije niso podprle v kandidaturi za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Fakin je dejal, da »v politiki ne smeš gojiti zamer«. Člani odbora državnega zbora za zdravstvo so Fakinovo kandidaturo potrdili z 12 glasovi za in petimi proti.
Seznam težav daljši od čakalnih vrst
Kot prvo stvar, ki jo bo naredil na mestu zdravstvenega ministra, je navedel sestanek z vsemi direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov ter drugimi ključnimi osebami iz zdravstvenega sistema, na katerem bi jih povprašal, kaj bi naredili. Ob tem je kot primer navedel, da bo soglasje k boljši kakovosti ortopedskih pripomočkov, ki je staro štiri leta, zelo hitro podpisano. Fakin, ki prihaja iz ministrske kvote LMŠ, je med prioritete postavil učinkovito upravljanje zdravstvenega sistema, boljše upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, finančno stabilizacijo zdravstva z novimi viri financiranja ter meritve kakovosti v zdravstvu. Kratkoročni prednostni nalogi pa sta po Fakinovih besedah skrajševanje čakalnih vrst in reševanje otroške srčne kirurgije. Čakalnih dob brez sodelovanja z zdravniki ne bodo razrešili, zato je napovedal intenzivna pogovarjanja in pogajanja s sindikati. Je pa prepričan, da se lahko čakalne dobe za specialistično-ambulantne storitve v enem letu skrajšajo na nič ali 14 dni.
Opozicija ga že ne mara
Glede otroške srčne kirurgije bo treba začeti takoj, je povedal Fakin in pojasnil, da je že dalj časa v intenzivnih stikih z vpletenimi. Po njegovem mnenju je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni dobra osnova za prenos strokovnega znanja iz tujine, a dolgoročno se bolj zavzema za ustanovitev regijskega centra na tem področju in povezovanje denimo s Hrvaško.
Kot je dodal, je okvir njegovega delovanja koalicijska pogodba, v kateri so navedeni tudi nekateri zakoni, ki ne bodo lahek oreh. To so zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o upravljanju bolnišnic. Sicer je Fakin napovedal, da se namerava intenzivno pogovarjati tudi s politično opozicijo in nasploh z vsemi deležniki v zdravstvu. Realnost pa je, da med opozicijskimi glavami ni najbolj priljubljen. Janez Janša je namreč v enem izmed svojih tvitov Sama Fakina sarkastično označil za »nov obraz« in enega od »kreatorjev sedanjega kaosa« v zdravstvu. Zapisal je tudi, da še v nobeni vladi do zdaj ni bilo manj »novih« ljudi, in dodal: »Reciklaža bivše vlade popolna.«
Na koncu gre za ljudi
A veliko večje težave kot s politično opozicijo bo Fakin verjetno imel z uporabniki zdravstvenih storitev in njihovim nezadovoljstvom. Ljudi najbolj jezijo čakale dobe. Zastopniki pacientovih pravic opozarjajo na predolge čakalne dobe in sezname, ki se ponekod še vedno oblikujejo nepregledno. Vse večji problem postajajo tudi odhodi nekaterih zdravnikov specialistov iz posamičnih bolnišnic ali krajev, tako da bolniki ostajajo brez dostopa do nujno potrebnih zdravstvenih storitev. Bolniki imajo seveda alternativno opcijo in se lahko odločijo za samoplačniško zdravljenje. Seveda so stroški takšnih odločitev precej visoki in za nekatere neznosni. Preverili smo, kakšna je razlika med najdaljšimi dopustnimi čakalnimi dobami v skladu s pravili ZZZS in realnimi čakalnimi dobami ter kakšne so cene za samoplačniške storitve.
Cene
Ceniki samoplačniških storitev se oblikujejo prosto, kar pomeni, da ni enotnih cen na državni ravni, ampak variirajo glede na zdravstveno ustanovo. V skladu z zakonom morajo zdravstvene ustanove o cenah samoplačniških storitev obveščati paciente, kar pa ne pomeni, da vse podatke lahko najdemo na spletu. Ceniki so tako večinoma dostopni (le) v ambulantah. Pri tem ne smemo mešati samoplačniških storitev in tistih, kjer mora pacient doplačati zdravstveno storitev. O doplačilih mora biti vsak bolnik obveščen, saj jih lahko odkloni. Pregled v samoplačniški ambulanti vas bo stal okrog 50 evrov, ultrazvok srca pa 90. Prvi splošni dermatološki pregled stane 50 evrov. Pregled za spolno prenosljive bolezni opravijo v razponu med 150 in 250 evri, obisk pri specialistu na ORL znaša okrog 80 evrov, pri okulistu pa 50 evrov. Za hujše poškodbe in zahtevnejše posege so cene precej visoke. Artroskopija kolena v lokalni anesteziji stane 1400 evrov, v splošni pa 300 evrov več. Za endoprotezo kolka bodo morali pacienti odšteti 8900 evrov, za endoprotezo kolena pa okroglih devet tisočakov. Magnetna preiskava sklepov, posameznih delov hrbtenice in glave stane 200 evrov. Prvi obisk pri terapevtu vas bo stal okrog 30 evrov. Najbolj se med seboj razlikujejo cene samoplačniških zobozdravstvenih storitev. Nekatere cene so lahko dvakrat višje od drugih. Stomatološki pregled lahko opravite za 10 evrov, zalivka pa lahko stane do 45 evrov. Dograditev zoba po zdravljenju okvirno znaša 90 evrov, čiščenje zobnega kamna po loku 25 evrov, prevleka iz porcelana pa 320 evrov. Za parcialno protezo mora pacient plačati okrog 350 evrov, medtem ko za čiščenje oblog na obeh lokih odšteje 55 evrov.
Čakalne dobe
Najbolj dostopna dermatološka ambulanta je v Zdravstvenemu domu Murska Sobota, kjer se na pregled čaka 26 dni. S pravilnikom določeno dobo šestih mesecev pa presega sedem ambulant; najhuje je v UKC Ljubljana, kjer se na pregled čaka kar 693 dni, kar je skoraj dve leti. Malce manj kot leto dni se čaka na Jesenicah in v Škofji Loki. Malenkost bolje je na kardiološkem področju. Najprej na vrsto pridete v Sežani (21 dni), največja gneča na čakalnem seznamu pa je v Murski Soboti, kjer se čaka okroglo leto. Nevrološki pacienti se v več ambulantah soočajo s (pre)dolgimi čakalnimi dobami, ki presegajo najdaljše dopustne čakalne dobe. V UKC Maribor se čaka 199 dni, v Slovenj Gradcu 221, v Brežicah 244, v Novem mestu 295, v Murski Soboti pa celo 480 dni. Najkrajša čakalna doba je v Zavodu Revita v Kranju, znaša pa 40 dni. Na operativni poseg artroplastike kolka se skoraj povsod čaka več od dopustnega. Za las v zeleni je Ortopedska bolnišnica Valdoltra, kjer se čaka 179 dni, povsod drugje pa so v rdečem. Najhuje je v UKC Ljubljana (450 dni) ter Kirurškem sanatoriju Rožna dolina (685 dni). Čakalna doba pri ultrazvoku dojke je neobstoječa v Murski Soboti, v Celju (212 dni) in Zdravstvenem domu Ljubljana Center (254 dni) pa presega najdaljšo dopustno čakalno dobo.
