Kot kaže, je verouk, ki je že lep čas del učnega programa v javnih šolah pri južnih sosedih, prestopil okvire samostojnega šolskega predmeta in se ugnezdil tudi v kurikulumu hrvaškega jezika. Berilo za učence sedmega razreda osnovne šole Snaga riječi 7 (Moč besede 7) namreč vključuje tudi poglavje z naslovom Vera in domovina, ki je za nasprotnike vpliva Rimskokatoliške cerkve na Hrvaškem še posebej sporno. Vaje, ki jih berilo ponuja učencem, denimo zahtevajo klicanje Jezusa v družino, sestavljanje izmišljenih intervjujev z duhovniki in zapisovanje lastnih molitev Bogu. Naloge predvidevajo tudi iskanje določenih odlomkov evangelijev ter glasno branje teh pred razredom. Učenci morajo tudi pisati, ali se čutijo dolžne služiti Jezusu.
Kako je prišlo do tega?
Na hrvaškem ministrstvu za znanost in izobraževanje pravijo, da je za nekatere sporni učbenik hrvaškega jezika, ki ga je napisala protagonistka kurikularne reforme Anita Šojat, odobril nekdanji minister Željko Jovanović. Kot so dejali, zakon o vzgoji in izobraževanju v šolskih ustanovah predvideva vzgojo v skladu s splošnimi kulturnimi in civilizacijskimi vrednotami, človekovimi in otrokovimi pravicami. »Cilj je učence usposobiti za življenje v multikulturnem svetu, za spoštovanje raznolikosti, razvoj tolerance in odgovorno sodelovanje v demokratičnem razvoju društva.« Kljub vsemu pa na ministrstvu pravijo, da nimajo namena sprožiti postopka za izločitev učbenika Moč besede 7 iz šolskega programa. O njegovi usodi bodo odločali šele v naslednjem krogu odločanja o izbiri učbenikov za osnovne šole.
Razburja tudi duhovščina
Na Hrvaškem pa v zadnjih dneh razburja tudi katoliški duhovnik, ki je svoje župljane pozval, naj ne pomagajo migrantom. Duhovnik Josip Tomić iz župnije ob Kolpi pri mejnem prehodu Petrina na meji s Slovenijo je na facebooku zapisal, naj farani migrantom ne ponujajo hrane, vode niti prenočišča, češ da gre večinoma za »vojne dezerterje« in »islamske krivoverce«. Tomić je sporno objavo izbrisal s facebook računa svoje župnije, potem ko so ga začeli za pojasnila spraševati hrvaški mediji. Povedal je, da gre za njegovo osebno stališče ter da je kot duhovnik dolžan skrbeti za svoje župljane in jih opozarjati na nevarnosti, ki jim grozijo. V pogovoru za novičarski portal index.hr je dejal, da se je za objavo na facebooku odločil, potem ko je bilo zabeleženih več vlomov migrantov v vaške hiše. Tomić ocenjuje, da gre večinoma za »vojne dezerterje, ki se niso želeli odzvati pozivu zakonitih državnih oblasti na obrambo svoje domovine«. Prav tako je zapisal, da gre za »sumljiva gibanja žensk in otrok z namenom naseljevanja evropskih kulturnih držav«.
Nekateri domačini mu nasprotujejo
Oglasili so se tudi nasprotniki duhovnikovih objav na spletu, ki pravijo, da se z nestrpnimi stališči dela duhovščine, ki da v tem primeru ni prav nič krščanska, ne strinjajo in da niso začudeni nad Tomićevimi besedami, ker »imajo katoliški duhovniki vedno radikalna stališča«. Menijo, da ni humano odrekati vode in hrane ljudem, ki potrebujejo pomoč. Brez dvoma pa je pomoči najbolj potrebna Hrvaška, ki kljub sklicevanju na domovino, vero in postavo tone v vse večjo demografsko in delavsko krizo.
