Novice Svet24

Pod drobnogled so vzeli Ministrstvo za zdravje (MZ), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ugotavljali, ali država ustrezno obvladuje debelost otrok. Kot so sporočili, je računsko sodišče ugotovilo, "da je država v določeni meri sistemsko uredila možnosti za zdrav življenjski slog otrok v času, ko so otroci v šoli, MZ, MIZŠ in NIJZ pa za obvladovanje debelosti otrok izvajajo številne ukrepe".

Računsko sodišče

Računsko sodišče

Računsko sodišče

Računsko sodišče

Pred 30 leti je bilo predebelih 12,5 odstotka osnovnošolskih otrok, debelih pa 2,35 odstotka. Od leta 1989 do leta 2010 je število predebelih in debelih otrok naraščalo, po letu 2010 pa se delež zmanjšuje. "Ne glede na to pa je bil v letu 2016 še vedno za 43,2 odstotka večji delež predebelih osnovnošolcev ter kar za 193,6 odstotka večji delež debelih osnovnošolcev kot v letu 1989," je zapisalo računsko sodišče.

Prepovedana distribucija nezdrave hrane in pijače

Sistem s predpisi za organiziranje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih je označilo za ustrezno vzpostavljen, "saj NIJZ preverja, ali zavodi pri pripravi prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje", prav tako je na območju zavodov prepovedana distribucija nezdrave hrane in pijače. "Zakonska ureditev omogoča nabavo živil po načelu kratkih verig, kar pomeni, da je šolam omogočeno, da nabavljajo sveža in s tem bolj kakovostna živila. Pravna ureditev organiziranja in subvencioniranja prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavlja pogoje za enako obravnavo otrok glede dostopnosti in dosegljivosti prehrane v času, ki ga otroci preživijo v zavodih."

Zakonska ureditev zavode obvezuje, da vsebine spodbujanja zdravega prehranjevanja vključijo v letni delovni načrt, a ugotavlja, da jih skoraj polovica te obveznosti ne izpolnjuje. "Po drugi strani pa zavodi z istimi vsebinami sodelujejo v raznih projektih (Mreža slovenskih zdravih šol, Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk), ki od njih zahtevajo dodatne administrativne naloge. Vključevanje zavodov v projekte, k čemer jih MZ, MIZŠ in NIJZ spodbujajo, lahko zavode vsaj v določeni meri odvrača od njihovega osnovnega poslanstva, to je od vzgoje in izobraževanja. Zato je po mnenju računskega sodišča izvajanje projektov v primerjavi s sistemskim pristopom manj učinkovito. Projekti so namreč časovno omejeni, ne zajamejo celotne populacije in zato ne zagotavljajo enake obravnave otrok, zahtevajo pa dodatno administracijo in s tem dodatne stroške," je ocenilo računsko sodišče in dodalo, da so "nekatere aktivnosti informiranja, ozaveščanja in promoviranja zdravega življenjskega sloga otrok zaradi zapletenosti, nepreglednosti, velikega števila deležnikov, neenake obravnave otrok ter opustitve spremljanja učinkov posameznih projektov le delno učinkovite".

Premalo kakovostne športne vzgoje

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko, česar predpisani obseg telesne vzgoje ne dosega. Šole se sicer lahko vključujejo v dodatne projekte in programe, "ki pa več telesne dejavnosti omogočajo le določenemu številu otrok." MIZŠ ne ve, koliko javnega denarja se letno nameni za vse posamezne aktivnosti v zvezi z dodatno telesno dejavnostjo izven kurikula ter koliko javnega denarja bi bilo potrebno za sistemsko zagotovitev priporočljivega obsega telesne dejavnosti za vse otroke v okviru rednega vzgojno-izobraževalnega programa. Zato računsko sodišče ocenjuje, da "načrtovanje ciljev  in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok ni bilo v celoti ustrezno, vendar pa sta MZ in NIJZ v obdobju, na katero se nanaša revizija, izvedla vse načrtovane ukrepe. MIZŠ nekaterih načrtovanih ukrepov ni izvedlo".

Delno učinkoviti

Po mnenju računskega sodišča so bili MZ, MIZŠ in NIJZ v obdobju, na katerega se nanaša revizija, delno učinkoviti, "njihove uspešnosti pri uresničevanju ciljev, povezanih z obvladovanjem debelosti otrok, pa še ni bilo mogoče oceniti". Vseeno bi lahko država, kot so zapisali, obvladovanje debelosti otrok še izboljšala, "če bi ukrepi in aktivnosti dosegli vse otroke in bi bilo zato njihovo izvajanje učinkovitejše".