Glede na letno poročilo Pentagona, namenjeno kongresu, je Kitajska v zadnjih treh letih hitro širila območja, na katerih so dejavni njeni bombniki. To po mnenju ameriškega obrambnega ministrstva pomeni, da se verjetno usposabljajo za napade na ameriške ali zavezniške tarče, poročilo povzemajo tuji mediji.
Kitajska širi območje delovanja
V poročilu med drugim piše, da so kitajski bombniki H-6K lani prvič prileteli v bližino japonskega otoka Okinava, ki gosti več kot polovico od 47.000 ameriških vojakov na Japonskem. V dokumentu, ki ga je Pentagon objavil v četrtek, je še navedeno, da bi Peking lahko še naprej širil območje delovanja zunaj prve otoške verige in udaril ameriške oziroma zavezniške sile v Tihem oceanu, vključno z več tisoč kilometrov oddaljenim Guamom, ameriškim ozemljem v Mikroneziji, kjer je nameščenih okoli 7000 ameriških vojakov.
Bombnik Xian H-6K je kitajska licenčna verzija sovjetskega bombnika Tupoljev Tu-16, ki je predelana za bojne polete dolgega dometa. Radij delovanja naj bi bil 5000 kilometrov. Neuradno naj bi imela Kitajska 15 takih bombnikov.
Sporni otoki
Prva otoška veriga okoli Kitajske je območje, ki ga Peking razume kot svoje območje delovanja. Vključuje Japonsko, Južno Korejo, Tajvan in Filipine. Poročilo še dodaja, da Kitajska v letu 2017 zase ni terjala novih ozemelj v Južnokitajskem morju, da pa je še naprej razvijala svojo vojaško infrastrukturo na spornih otokih, ki jih je zasedla. Gre za polotok Paracel ter več drugih otočkov in čeri v otoški verigi Spratley.
Boj za Tajvan
Pentagonov dokument navaja tudi, da je Kitajska razvila več scenarijev vojaških operacij proti Tajvanu, od zračne in pomorske blokade do izkrcanja, katerega cilj bi bila zasedba otoka. Poročilo sicer dodaja, da bi bilo tovrstno posredovanje verjetno politično tvegano in napačno, saj bi okrepilo nacionalistična občutja na Tajvanu in sprožilo nasprotovanje mednarodne skupnosti.
Kupi denarja za orožje
ZDA, ki nasprotujejo vsakršni spremembi statusa quo, ko gre za Tajvan, imajo z otokom dvoumne odnose – z njim nimajo diplomatskih vezi, a mu prodajajo orožje in z njim tudi gospodarsko sodelujejo. Po ocenah Pentagona je imela Kitajska ljudska armada v letu 2017 190 milijard dolarjev visok proračun, kar je za 154,3 milijarde dolarjev višja številka od tiste, ki jo je objavil Peking. A gre tudi za precej nižjo številko od 700 milijard dolarjev, kolikor jih je za letni proračun Pentagona namenil kongres. Kitajska vojska je sprožila obsežen program modernizacije, katere cilj je »voditi in dobiti vojne« – kot je to opisal kitajski predsednik Xi Jinping.
