Na Hrvaškem se je tudi po četrtem zadetku Francozov, ko je bilo bolj ali manj jasno, da je naslov nedosegljiv, nadaljevalo navijaško vzdušje. Sanje o naslovu se sicer niso izpolnile, a so nogometaši že z uvrstitvijo v finale dosegli zavidanja vreden uspeh. Hrvati so zadnjo tekmo svojih junakov pospremili v veselem vzdušju, z navijaškimi slogani, baklami, petardami in ognjemetom ni manjkalo na vseh koncih Hrvaške.
Evforija navdušenja
Tako kot po zmagah v treh prejšnjih tekmah je bilo tudi danes videti številne avtomobile, ki so okrašeni s hrvaškimi zastavami in navijaškimi pripomočki peljali po mestih in s hupanjem pozdravljali novi uspeh hrvaškega športa. Če ne bi poznali rezultata na stadionu Lužniki v Moskvi, bi pomislili, da je Hrvaška svetovni nogometni prvak.
V Zagrebu v ponedeljek pripravljajo slovesno dobrodošlico hrvaškim nogometašem. Na osrednjem mestnem trgu jih pričakujejo po 14. uri.
Na osrednjem zagrebškem trgu bana Josipa Jelačića je približno 30.000 ljudi spremljalo tekmo in potem proslavljalo drugo mesto. Večina je pričakovala zmago, a so bili ponosni na svoje heroje, ki jih bodo v ponedeljek dočakali kot svetovne prvake.
Fascinantno je bilo tudi navijanje v puljski areni, kjer je navijalo okoli 8000 ljudi, pa tudi v navijaški coni v Splitu, ki je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli spremljati tekmo in se pridružiti proslavi svetovnih podprvakov.
Grenak priokus
Kljub slovesnem vzdušju pa nekaj grenkega okusa ostaja. Evforija navdušenja bi zagotovo bila huronska, če bi se najboljši nogometaš svetovnega prvenstva Luka Modrić s soigralci povzpel na nogometni panteon. Navijači se tolažijo, da je Hrvaška vendarle druga nogometna sila na svetu, kar je eden največjih uspehov hrvaškega športa. Ocenjujejo, da je hrvaškim nogometašem manjkalo sreče in spretnosti, a so športno priznali zmago Franciji.
Menijo, da hrvaški nogometaši nimajo kaj obžalovati, ker so bili večino finalne tekme boljši nasprotnik in so že z nastopom v finalu presegli uspeh hrvaških bronastih nogometašev s svetovnega prvenstva v Franciji leta 1998. Hrvaški mediji so poročali, o slavju hrvaških navijačev v BiH, posebej v Mostarju in v Livnu, kjer je bil rojen hrvaški trener Zlatko Dalić.
"Končala se je pravljica v Rusiji, hrvaška druga na svetu", "Hrvaška herojsko padla v finalu", "Ognjeni so naš ponos, Francija boljša v finalu" "Kockasti vendarle niso uspeli", "Francozi v norem finalu postali svetovni prvaki", "Hrvaški srebro", so nekateri izmed prvih odzivov na hrvaških spletnih portalih.
