V boju za predsedniški stolček, ki bo odslej vključeval dodatna pooblastila, drugi krog volitev v Turčiji morda ne bo potreben. Po 87,2 odstotka preštetih glasov je v vodstvu Erdogan s 53,7-odstotno podporo.
Njegov najbližji zasledovalec Muharrem Ince iz glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) je po teh delnih rezultatih prejel 30,2 odstotka glasov.
Tako CHP kot prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP) sta sicer tiskovni agenciji Anadolu, edinemu uradnemu viru delnih volilnih rezultatov, očitala manipulacijo. CHP je poudarila, da bi po njihovem štetju Ince moral uživati okoli 40-odstotno podporo in da se obeta drugi krog.
"Agencija Anadolu izvaja manipulacijo. Naše predstavnike na voliščih pozivam, naj ne popustijo in nikoli ne zapustijo glasovalnih skrinjic," je na Twitterju zapisal Ince. Podpornike je stranka pozvala, naj gredo pred prostore okrajnih volilnih odborov in naj v Ankari vztrajajo do zgodnjega jutra.
Podoben poziv je na Twitterju svojim volivcem namenila tudi stranka HDP, ki odločno nasprotuje Erdoganu. Njen predsedniški kandidat Selahattin Demirtas je vodil kampanjo kar iz zapora, kjer od novembra 2016 zaradi obtožb terorizma čaka na sojenje. .
V skladu z aprila lani sprejetimi ustavnimi spremembami so sicer danes predsedniške in parlamentarne volitve prvič potekale na isti dan in po njih bo v državi namesto sedanjega parlamentarnega uveljavljen predsedniški sistem. Z njim bo novi predsednik dobil več pristojnosti, odpravili bodo položaj premierja.
Tudi na parlamentarnih volitvah zmagala Erdoganova stranka
Na parlamentarnih volitvah so doslej prešteli okoli 83 odstotkov glasov. Po teh delnih izidih je v vodstvu Erdoganova AKP s 43,4 odstotka podpore. Volilna udeležba je bila po navedbah agencije Anadolu 87,5-odstotna.
Trenutni izidi kažejo, da je 10-odstotni volilni prag prestopila tudi HDP, ki bi lahko s tem zagotovila, da Erdogan s svojimi zavezniki v parlamentu ne bo imel večine.
Stranka CHP je sicer že čez dan izrazila zaskrbljenost zaradi poročil o nepravilnostih na volitvah na nemirnem jugovzhodu države. Med drugim naj bi prihajalo do goljufanja z glasovi, na ulicah pa naj bi volivce zastraševali oboroženi neznanci.
Volitve so spremljali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so pod lupo vzeli tudi štetje glasov.
