Novice Svet24

Dženana Kmetec / Štajerski tednik

Z leti so se težave in napake kopičile in danes je stavba gledališča na točki, ko nujno potrebuje sanacijo. V nekaterih prostorih s stropa zaradi zatekanja odpada omet, sanitarije so v slabem stanju, fasada še vedno ni urejena ...

»Kam je šel denar od obnove, kdo je odgovoren za vse, kar se dogaja? Dejstvo je, da je to ena velika svinjarija in skrpucalo, za katerega nekdo mora odgovarjati,« vztraja direktor MGP Peter Srpčič. »Kako je mogoče, da zavod, ki ustvarja rekorden lastni prihodek, ki presega programsko financiranje MO Ptuj in ministrstva za kulturo, leto zaključi s presežkom odhodkov nad prihodki, in to kot edini zavod v občini? Odgovor je preprost, politična odločitev je bila, da se gledališče postavi na stranski tir. Mi prejmemo letno okoli 40.000 evrov programskega denarja. Enak denar se nameni festivalom, ki ponujajo Ptujčanom uvoženo kulturo največ kak teden ali dva na leto. In so neto uvozniki, saj na Ptuj pripeljejo tuje izdelke, denar pa odpeljejo s Ptuja. Medtem ko smo mi v ekonomskem smislu izvozniki, saj denar služimo na gostovanjih po Sloveniji, ga počrpamo še okoli 130.000 evrov z ministrstva za kulturo in ta denar pripeljemo na Ptuj,« pravi Srpčič.

»Občina nam denar ukrade«

A kljub vsem uspehom na zeleno vejo, finančno gledano, ne pridejo. Razlogov za to je več: med drugim naj bi z ustvarjenimi prihodki financirali delo v domači stavbi, kar naj bi jim lani prineslo 55.000 evrov čiste izgube. Stavba je po mnenju Srpčiča nerentabilna: »Potem pa moramo še sofinancirati stroške dela, ki nam jih MO Ptuj protizakonito ne zagotavlja v polnem obsegu. Mi smo javna služba, po zakonu bi občina morala financirati kompletne plače. To je denar, ki mi ga dobesedno ukradejo, zato moram lastni prihodek, lani recimo 86.000 evrov, porabljati nezakonito. In to zato, da sofinanciram plače in vzdržujem in upravljam hišo, ki pa je v zasebni lasti. Financiramo vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje objekta, ki ga najemamo za 226.000 evrov na leto in je v zasebni lasti, v mislih imam zgradbo gledališča. Tako lastni prihodek namesto za dejavnost porabljamo za vzdrževanje in obnavljanje zasebnega objekta, ker nam to nalaga pogodba, v katero nas je zavezala MO Ptuj, ki bi morala za to zagotavljati sredstva, a jih ne.«

Dženana Kmetec / Štajerski tednik

Fasade ni, ker nekdo ni nastavil svojega piskrčka?!

Vsi problemi, s katerimi se srečujejo natanko deset let, so Srpčiča pripeljali do tega, da tudi javnosti predstavi dogajanje. Razočaran je nad ignorantskim odnosom vodstva ptujske občine. Pravi, da je nešteto zadev, ki bi se nujno morale urediti. Sredstva za obnovo fasade se trudijo pridobiti že vse od zaključka obnove. Leta 2010 naj bi bil izbran projekt Tonija Hamlerja, ki bi po Srpičičevem mnenju pomenil velik korak. »Pa je potem mestni arhitekt Peter Gabrijelčič interveniral, da se ni šlo v to. Če ne bi, bi danes imeli gledališče urejeno. Ponudba je bila manj kot 300 tisočakov. Z originalnimi kipi, fasado, obnovljeno notranjostjo v neoklasičnem slogu, s freskami na stropu ... Zakaj se to ni naredilo? Ker nekdo ni mogel pristaviti svojega piskrčka. Mene zanima, kdo so ljudje, ki so odgovorni za to svinjarijo in tudi za to, da imamo neuporabno skrpucalo dominikanskega samostana. To so resna vprašanja,« zaključuje direktor MGP.