Avstrijska vlada je danes sprejela strožja pravila za obravnavo prosilcev za azil. Med drugim bodo morali prosilci predati mobilne telefone in plačati 840 evrov. Ukrepe bo moral potrditi še avstrijski parlament. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je ob tem povedal, da je namen novih ukrepov preprečiti zlorabe.
Prosilci za azil bodo morali v skladu s pravili ob prihodu predati mobilne telefone. Na podlagi podatkov o lokaciji s telefona bodo ugotavljali resničnost navedb o njihovi poti. Če bodo oblasti ugotovile, da so pred tem že vstopili v državo, za katero velja dublinska uredba, bodo prosilca priprli in vrnili v tisto državo.
Poleg tega bodo pospešili postopke izgona prosilcev, ki bodo obsojeni kaznivih dejanj, določajo danes sprejeti ukrepi. Izgnali bodo lahko tudi mladoletne kršitelje.
Prosilci bodo morali plačati tudi 840 evrov za stroške obravnave prošnje. Pri tem jim bodo pustili najmanj 120 evrov.
Begunci pa bodo lahko po novem za avstrijsko državljanstvo zaprosili šele po desetih letih namesto po šestih, kot je veljalo doslej.
Po navedbah Kurza in podkanclerja Heinz-Christiana Stracheja, ki prihaja iz vrst Svobodnjakov (FPÖ), so ukrepi namenjeni preprečevanju zlorab.
Notranji minister Herbert Kickl (FPÖ) je dejal, da so s temi ukrepi zastavili karseda restriktivno in učinkovito azilno politiko. Če bo treba, bodo sprejeli nove ukrepe, je dodal.
Opozicijski socialdemokrati (SPÖ) so do novih ukrepov kritični. "Učinkovita in humana azilna politika izgleda drugače," je povedala Angela Lueger iz SPÖ. "Črno-modri še vedno niso predlagali učinkovitih ukrepov za skrajšanje azilnih postopkov in hitrejšo deportacijo," je povedala. Kot črno-modro v Avstriji označujejo koalicijo med kanclerjevo ljudsko stranko (ÖVP) in FPÖ.
V stranki Neos pa so bili med drugim kritični do tega, da bodo morali prosilci plačati 840 evrov.
Pred tem so posvarili tudi v organizaciji za človekove pravice SOS Mitmensch, kjer so opozorili, da bodo novi ukrepi otežili integracijo. Zaseg mobilnih telefonov so označili za poseg v zasebnost.
V Avstriji je bilo sicer od begunske krize leta 2015 vloženih več kot 150.000 prošenj za azil.
