Včeraj so nekateri grški časopisi prehitro poročali o tem, da sta se vladi v Atenah in Skopju dogovorili o imenu za Makedonijo, ki bi ustrezalo obema stranema. 27 let trajajoč spor pa bi lahko rešili 17. januarja, ko se bodo v New Yorku nadaljevali uradni pogovori, na katerih sodeluje tudi posrednik Združenih narodov Matthew Nimetz.
Ko sta se sredi decembra srečala ugledna strokovnjaka s področja mednarodnih odnosov, Grk Calypso Nicolaidis in Makedonec Veton Latifi, sta na mizo vrgla nekaj imen. Najbolj primerno se jima zdi Nova Makedonija. Naziv “nova” ima po njunem mnenju pozitivno konotacijo, nakazuje, da gre za novo državo, ki gleda v prihodnost in ne preteklost in ni osnovana na etničnih pripadnostih. Geografsko bi bili sprejemljivi tudi imeni Zgornja ali Severna Makedonija.
Kot manj posrečeno različico sta označila predlog Slovanska Makedonija, saj bi povzročil negodovanje neslovanskega prebivalstva v Makedoniji. Albance pa bi znalo razhuditi ime Vardarska Makedonija, kot se je imenoval del Makedonije, ki je po miru v Bukarešti leta 1913 pripadel Kraljevini Srbiji. Slaba dva odstotka ozemlja tvorbe, ki se je imenovala Vardarska Makedonija, se namreč danes nahajata na ozemlju Srbije. Takrat so se omenjali predlogi: Nova, Severna ali Zgornja Makedonija. Očitno so izbrali ime Nova Makedonija.
Zakaj Grki ne sprejmejo imena Makedonija? To je namreč tudi ime severne grške province in v Atenah se naj bi bali, da bi Makedonija imela ozemeljske težnje po njihovi istoimenski pokrajini. Ob tem navajajo še “zgodovinsko dediščino”, ki sega še v čas Aleksandra Velikega.
