Kot piše ameriška revija The National Interest, bo letos pozornost sveta usmerjena v pet glavnih kriznih žarišč, na katerih bodo svetovne in regionalne sile merile svoje moči. Ostra retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, usmerjena ne samo proti notranjim, ampak tudi zunanjim sovražnikom, vsekakor ne bo pripomogla k umiritvi žogice. Situacija v Siriji se po uspehih Asadove vojske in ruskih zaveznikov umirja, a bi po napovedih strokovnjakov do nevarnega merjenja moči lahko prišlo v Severni Koreji, Tajvanu, Ukrajini, Turčiji in Perzijskem zalivu.
Severna Koreja
Na prvo žogo se severnokorejsko nuklearno vprašanje zdi kot največja grožnja za svetovno varnost. Uspehi Pjongjanga pri razvoju balističnih raket v kombinaciji z neizkušenostjo in nesinhronostjo Trumpove diplomacije so ustvarili močno napete razmere. Po pisanju revije je Severna Koreja dokazala, da ni pripravljena poklekniti pod ameriškim pritiskom. Razmere je še dodatno zaostrilo razkritje ameriških in južnokorejskih načrtov o sabotiranju severnokorejskih komunikacij. Če bi spopad izbruhnil, bi v žrelo povlekel še vsaj Kitajsko in Japonsko.
Tajvan
Nedavne ostre izjave kitajskih vojnih in diplomatskih voditeljev napovedujejo, da v Pekingu menijo, da se je vojno ravnotežje nagnilo v njihovo korist. Kitajska je tudi povečala število enot in vojaških vaj na mejah države, kar pri tajvanskih oblasteh in njihovih ameriških zaveznikih povzroča še večji nemir. Retorika ZDA je predvsem zaradi prevelikega gospodarskega tveganja v primeru Kitajske bolj umirjena, vseeno pa je Washington povečal prodajo orožja odpadniškemu otoku. Spopad s Kitajsko bi bil neprimerno nevarnejši od severnokorejskega konflikta.
Ukrajina
Na vzhodu države vlada krhko premirje, ki ga še vedno prekinjajo posamični spopadi. Demonstracije in bizarna saga z nekdanjim gruzijskim predsednikom Mihailom Sakašvilijem so zbudili ugibanja o stabilnosti vlade. Kolaps ukrajinskih oblasti bi, vsaj v teoriji, dobro godil Moskvi, ki bi lahko kaos izkoristila za vrnitev države v rusko vplivno območje ali pa vsaj za povečanje uporniških ozemelj na vzhodu. Drugi scenarij pa opozarja, da bi lahko oblast prevzela skrajna desnica, kar bi lahko izzvalo odkrito posredovanje ruske vojske v državi in vmešanje ZDA in EU. Ne pozabimo, Slovenijo od kriznega žarišča loči le Madžarska.
Turčija
Po očitnem zbliževanju Moskve in Ankare v letu 2017 so odnosi Turčije in ZDA ter Nata na nizki točki. Turčija je v zadnjem letu kupila veliko ruskega orožja in razjezila zahodne partnerje. Čeprav ne gre pričakovati odprtega konflikta z Zahodom, turško povezovanje z Rusijo močno spreminja ravnotežje v Siriji, Iraku, Iranu, na Balkanu in Kavkazu. Nikakor ne gre pozabiti na večno kurdsko vprašanje in spor v kavkaški regiji Gorski Karabah ter na Erdoganove zahteve, da ZDA Turčiji izročijo Fethullaha Gülena, ki ga Ankara obtožuje za organiziranje propadlega puča.
Perzijski zaliv
Svetovna diplomacija je vse bolj zaskrbljena zaradi naraščanja napetosti med Iranom in ameriškim zaveznikom Savdsko Arabijo. Iran je v zadnjih letih uspešno razširil svoj vpliv v Iraku, Siriji in drugod. ZDA so sicer sprejele zmago Asada in rusko-iranske naveze v Siriji, a drugod ne bodo stale križem rok. Američani so Savdijcem dali proste roke za posredovanje v Jemnu in drugod v regiji.
