Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je ob odprtju konference z naslovom Strategija uvajanja evra na povedal, da je uvajanja evra strateški hrvaški cilj, tako kot je to tudi pridružitev schengenskemu območju. Ni želel ugibati o tem, kdaj bo Hrvaška opustila kuno in prevzela evro, a je izrazil pričakovanje, da bo v prvi polovici leta 2020, ko bo predsedovala z EU, naredila prvi pomemben korak in prevzela ERM II. Ocenil je, da bosta za celotni postopek uvajanja evra zadostovala dva štiriletna mandata hrvaške vlade in parlamenta.
Plenković je stopil tudi pred novinarje, ki jih je med drugim zanimalo, ali pričakuje, da bo kakšna izmed držav članic EU lahko preprečila vstop Hrvaške v območje evra. Ocenil je, da "v tem trenutku ni realno pričakovati kaj takega" ter je dodal, da gre za "natančen proces", ki temelji na izpolnjevanju gospodarskih in finančnih pogojev. Povedal je, da Hrvaška ve, kako bo pridobila članice EU na svojo stran, ko bo prišlo do politične odločitve o njenem vstopu v območje skupne evropske valute. Izpostavil je, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pred kratkim izjavil, da je treba podpreti Hrvaško pri vstopu v območji evra in schengna ter da so Hrvaško pozvali na decembrsko srečanje predstavnikov držav članic evroobmočja.
Evropske cene, hrvaške plače?
Hrvaškim državljanom je poslal sporočilo, da je treba "odstraniti mit" o tem, kako bo evro pomenil "uvajanje evropskih cen in zadrževanje hrvaških plač". Ne pričakuje bistvenega zvišanja cen po uvajanju evra. Kot je dejal, statistike niso tega kazale niti v drugih državah, ki so se odločile uvesti evro. Med drugim je navedel primer Slovenije in še nekaterih vzhodnoevropskih držav, v katerih so se plače po uvajanju evra krepile hitreje, kot so se na Hrvaškem. Spomnil je, da je Hrvaška v pristopni pogodbi z Evropsko unijo sprejela tudi uvajanje evra, kar je potrdila tudi večina hrvaških državljanov, ki so se udeležili referenduma o vstopu države v EU leta 2012.
