Ugotovitvam obveščevalcev, ki so to javno sporočili v začetku leta, verjamejo vsi vpleteni v preiskavo. Burr je še dodal, da so ruski obveščevalci odločni in premeteni, zato se jih bo treba paziti tudi na naslednjih volitvah. Preiskava o morebitnem sodelovanju članov Trumpovega volilnega štaba z Rusi pa v senatnem odboru še vedno poteka.
Vodilni demokrat v odboru Mark Warner iz Virginije je dejal, da vlada velik konsenz o tem, da so Rusi vdirali v računalnike in objavljali informacije z namenom, da vplivajo na volitve. Poleg tega so aktivno testirali morebitne pomanjkljivosti volilnih sistemov v 21 zveznih državah ZDA in izkoriščali družbena omrežja in medije za plačane oglase in ustvarjanje lažnih računov.
Burr je pri tem opozoril, da Rusom ni uspelo vplivati na število glasov za Trumpa ali demokratko Hillary Clinton, kar pomeni, da legitimnost izida volitev s tega vidika ni vprašljiva.
Spodkopati javno zaupanje
Ameriški obveščevalci menijo, da je bil cilj Rusije spodkopati javno zaupanje v ameriške demokratične procese, umazati Clintonovo in škodovati njenim možnostim za zmago.
Senatni odbor za obveščevalne zadeve je doslej med preiskavo opravil več kot 100 zaslišanj in pogovorov, ki so proizvedli okrog 4000 strani prepisov. Pregledali so tudi več kot 100.000 strani raznih dokumentov.
Preiskava poteka tudi v sorodnem odboru predstavniškega doma kongresa in v pravosodnih odborih senata in predstavniškega doma. Glavno preiskavo pa vodi posebni tožilec Robert Mueller, ki se pripravlja na zaslišanja članov Trumpove vlade.
