Novice Svet24

Obredje

Reuters

Ob prihodu v Meko vsak udeleženec romanja opravi več obredov, s katerimi se spomni življenja preroka Abrahama. Najprej mora v nasprotni smeri urinega kazalca sedemkrat obkrožiti Kaabo, kockasto stavbo znotraj Velike mošeje v Meki. Ta obred se imenuje tavaf. Nato sledi hoja med Safo in Marvo, hriboma v bližini. To pot morajo opraviti prav tako sedemkrat. Po tem verniki romajo na goro Arafat, kjer morajo ostati in moliti dokler se ne spusti tema. Ko se vrnejo z Arafata, na planoti Muzdalifa poberejo kamenje in ga v mestu Mina, ki se nahaja blizu Meke, vržejo ob kamen, ki predstavlja hudiča. Za konec sledi še drugi tavaf okoli Kaabe.

Celoten obred traja 5 ali 6 dni.

Vernike, ki so z obredjem začeli danes, so v Meki pričakali portreti saudskega kralja Salmana in ustanovitelja kraljevine Saudove Arabije, kralja Abdulaziza Ibn Sauda. Milijone muslimanskih romarjev je tako opomnjenih, kdo je skrbnik najsvetejšega muslimanskega mesta.

Rodbina Al Saud že skoraj celo stoletje odloča, kdo lahko v Meko (pa tudi v Medino) vstopi in kdo ne. Hadž, romanje, ki je enkrat v življenju obvezno za vsakega muslimana, je tako postal pomemben del politike Saudove Arabije.

“Kdorkoli nadzoruje Meko in Medino ima neverjetno mehko moč,” je za medijsko hišo Bloomberg dejal Ali Šihabi, izvršni direktor pro-saudske fundacije Arabia, v ameriškem Washingtonu. “Saudova Arabija je bila izjemno previdna že od začetka in ni prepovedala nobenemu muslimanu udeležitve na hadžu,  da ne bi bila obtožena uporabe hadža v politične namene.”

A sirska vlada se s tem ne strinja. Saudijske oblasti, pravijo, še vedno omejujejo sirske državljane pri opravljanju njihove verske dolžnosti. Riad že od leta 2012 nima več diplomatskih stikov z režimom Bašarja Al Asada, zato morajo sirski državljani vize za vstop pridobiti v tretjih državah, preko Sirskega komiteja za visoki hadž, ki ga upravlja  opozicijska Sirska nacionalna koalicija.

Hadž pa je družina Al Saud v politične namene uporabila tudi letos, po sporu med Saudovo Arabijo in Katarjem. Po tem, ko so Saudijci zaprli edino kopensko mejo, ki jo premore Katar, so sicer napovedali, da bo hadž za katarske romarje odprt, a gre za še en spreten političen manever – saudska dobra volja je plod pogovorov med kraljem Salmanom in katarskim šejkom Abdullahom Al Thanijem, ki je bil pred leti v državnem udaru iz Katarja izgnan in sedaj prebiva v inozemstvu.

Reuters

“Dogovor z visokim predstavnikom katarske kraljeve družine je bil pravzaprav politični udar,” je to dejanje komentiral Šihabi. S promocijo šejka Abdullaha skušajo namreč Saudijci delegitimirati katarskega vladarja, emirja Tamima Al Thanija, ki jim, zaradi toplejših odnosov z Iranom, že dlje časa predstavlja trn v peti. Katarska vlada je sicer javno pozdravila odločitev Al Saudov, da katarskim romarjem pustijo obiskati Meko, a je ob tem izjavila naj Rijad “ne izrablja hadža za orodje politične manipulacije.” Ker pa v končni fazi ni prišlo do uradnega dogovora med katarskimi in saudijskimi oblastmi, bo večina katarcev letos ostala doma.

Da pa je hadž resnično politično orodje Saudove družine, kaže tudi lanskoletna prepoved obiska za iranske državljane. Ta je bila posledica prekinjenih diplomatskih stikov med večinsko sunitsko Saudovo Arabijo in šiitskim Iranom, glavnima rivaloma za hegemonijo na bližnjem vzhodu. Ravno iranski romarji, ki pripadajo manjšinski ločini islama, so sicer največkrat žrtev ne le prepovedi obiska svetih mest, ampak tudi spontanega ali organiziranega nasilja na romanju. Leta 2015 je tako v stampedu življenje izgubilo 464 iranskih romarjev, leta 1987 pa jih je pod policijskimi streli umrlo več kot 400. Pozivi iranskih oblasti, naj sveti mesti upravlja neodvisna organizacija, so seveda naleteli na gluha ušesa. Saudova Arabija pa je Iran celo obtožila politične zlorabe praznika.