Gostiteljica tokratnega srečanja je bila domačinka Dragica Krepek, ki je sorodnike na svojem dvorišču razvajala na več načinov. Naslednje leto jih gosti Tanja Krepek.
Gabrijel Toplak
Srečanja bratrancev in sestričen se je letos udeležilo 11 posameznikov.
Družina Krepek z Vurberka v občini Duplek je zagotovo ena tistih, po kateri bi se lahko zgledovala večina, če že ne vsi Slovenci. Vsako leto zadnjih 12 let, zasluge gredo predvsem pobudniku druženja Borutu Krepku, pripravljajo tradicionalna srečanja bratrancev in sestričen. In to ne glede na to, kje kdo živi.
Gabrijel Toplak
Krepkovi (z leve): Željko, Borut, Dragica in Viljem
Gabrijel Toplak
Anton Jurgetz: Sem drugi najstarejši živeči Krepek.
Gabrijel Toplak
Aleksander Gašpar iz Švice
Gabrijel Toplak
Viljem Krepek
Letos je organizacijo prevzela DragicaKrepek in jim prav v osrčju domačega kraja, na domačem dvorišču, pripravila nepozabno doživetje, s številnimi dobrotami in »začinjeno« domačo gibanico. »Spomini vseeno segajo na prvo srečanje na domačiji mojega dedka in babice, ki je rodila kar 16 otrok. Veliko nas je in smo raztreseni po vsem svetu. Smo v Avstraliji, Kanadi, Nemčiji, Hrvaški in Švici,« je pojasnila Krepkova. Njena babica, bila je iz Korene, pisala se je Vuk, in dedek iz Krčevine pri Vurbergu na njegovi domačiji nista imela dovolj prostora, zato sta se pogosto selila. »Živela sta tudi v Zagrebu, v domačem kraju na naslovu Vumpah 24, danes Vurberk 18, pa jima je hiško dodelil vurberški grof Herberstein, pri katerem sta tudi delala, da sta lahko preživela zelo številno družino,« je dejala.
MED NJIMI TUDI NAJSTAREJŠI
Iz Nemčije se je na srečanje na Vurberk pripeljala Helena Krepek. Pravi, da so v zadnjih letih res povezani prek družbenih omrežij, vendar nič ne more nadomestiti pristnega odnosa, ki ga prinašajo ta srečanja. »Smo zelo povezani in lahko vam povem, da česa takšnega v Nemčiji ne boste videli. Še pred leti sem živela v ZDA, zato nisem prišla na srečanje, a zdaj, ko sem v okoli 700 kilometrov oddaljeni Nemčiji, se nisem obotavljala,« je povedala. Nadvse aktivno, predvsem zdaj, v pokoju, živi AleksanderGašpar iz Švice, ki se, kot pravi, ukvarja s filozofijo, psihologijo in jogo, zato resno razmišlja o potovanju v Tibet, da bi obiskal Dalajlamo. »Družina in sorodniki mi veliko pomenijo,« poudari Gašpar, ki je v Mariboru končal 1. gimnazijo. Po končani srednji šoli niso imeli denarja za študij v Ljubljani, zato je odšel po svetu kot glasbenik. »Najprej v Avstrijo, potem v Švico, Nizozemsko, Švico, Norveško. Ustalil sem se in ustvaril družino v Švici nad Ženevskim jezerom, kjer sem sosed hiše Charlieja Chaplina,« pove rojeni Mariborčan. Vabilo Dragice Krepek, dodaja, ga je takoj spomnilo na svoje »korenine«. Na vabilu je fotografija vurberškega gradu, od koder prihaja večina njegove družine.
Gabrijel Toplak
Naslovno sliko na vabilu je krasila fotografija vurberškega gradu in cerkve ter vinograda po njima.
Ob tem, da je znova v rojstnem kraju, je bil vesel tudi skoraj 75-letni Anton Jurgetz, doktor kemije. »Tukaj sva se rodila jaz in moja mama. V vurberški cerkvi sem krščen, zato je to srečanje zame še posebej čustveno. Imam zelo lepe spomine na otroštvo v tem kraju. V Sloveniji sem doštudiral 1. stopnjo, v Nemčiji, kamor sem sprva odšel na obisk, pa sem ostal. Doktoriral sem v Franciji in se v Nemčiji zaposlil v nemškem avtomobilskem koncernu, kjer sem bil eden vodilnih delavcev. Veliko sem potoval po svetu,« pravi Jurgetz. Sorodnike je prišel pozdravit še oče gostiteljice in stric udeležencev Viljem Krepek, ki je najstarejši v družini, saj je star 78 let. »Na enem mestu toliko sorodnikov je nekaj najlepšega. Pogovarjamo se, obujamo spomine,« je bil kratek.
Gabrijel Toplak
Gabrijel Toplak
Gabrijel Toplak
