Podnebne spremembe

Do leta 2100 lahko pričakujemo množice podnebnih beguncev iz južne Azije

STA/B.K.
3. 8. 2017, 15.07
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Južna Azija, kjer živi petina svetovnega prebivalstva, bi lahko bila do konca stoletja priča podnebnim spremembam, ko se bo vročina z vlago povzpela vse do za življenje neprimernih vrednosti. Črnogledi scenarij naj bi se zgodil v primeru, če svet ne bo naredil nič proti globalnemu segrevanju, opozarjajo raziskovalci.

Profimedia
Indijsko mesto Delhi.

Raziskava, ki so jo objavili v reviji Science Advances, opozarja pred vročinskimi valovi, ko bodo temperature ozračja in vlažnost presegle vrednosti, ki jih ljudje lahko preživijo brez zaščite. Ta meja je zaenkrat okoli 35 stopinj Celzija.

Raziskovalci so svoje ugotovitve preverjali na dveh podnebnih modelih. Prvi je t.i. scenarij običajnega ravnanja, drugi pa upošteva omejitev dviga temperature pod dvema stopinjama Celzija, k čemer se je s pariškim sporazumom iz leta 2015 obvezalo več kot 190 držav. Med njimi sicer ni ene izmed največjih onesnaževalk na svetu, Združenih držav Amerike.

V skladu s prvim modelom, naj bi temperature ozračja do konca stoletja v večini južne Azije dosegle mejo, ki je še primerna za življenje, na posameznih območjih pa celo presegle to mejo. Okoli 30 odstotkov prebivalcev v regiji bo tako izpostavljeno škodljivim temperaturam ozračja. Smrtonosni vročinski valovi naj bi še posebej ogrožali gosto naseljeno Indijo, Pakistan in Bangladeš.

Velike dele Indije in Pakistana je že leta 2015 dosegel peti najbolj smrtonosen vročinski val v sodobni zgodovini, ki je zahteval okoli 3500 smrtnih žrtev.

V primeru drugega scenarija, ko naj bi v prihodnjih desetletjih uresničili ukrepe za omejitev segrevanja ozračja, bi bilo ekstremni vročini ozračja izpostavljeno samo dva odstotka populacije. Ob tem da bi temperature sicer dosegle nevarno stopnjo, več kot 31 stopinj Celzija, a ne bi dosegle usodne meje.

Z ukrepi se je mogoče "izogniti tem hudim napovedim. Ne gre za nekaj, čemur se ne bi mogli izogniti", je ob tem opozoril vodilni avtor raziskave, profesor okoljskega inženiringa na znanem ameriškem Massachusetts Institute Technology Elfatih Eltahirhe.