EU je danes v Bruslju Turčijo opozorila, da so za napredek v odnosih nujni konkretni pozitivni koraki na področju vladavine prava, temeljnih svoboščin in v dvostranskih odnosih s članicami EU. Turčija pa opozarja, da ni le soseda, temveč tudi kandidatka za članstvo v EU, in poziva k odprtju novih pogajalskih poglavij.
"Priča smo zaskrbljujočemu vzorcu zapornih kazni za številne predstavnike demokratične opozicije, novinarje in zagovornikov človekovih pravic," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. EU je zato po njenih besedah danes izpostavila, da je sodelovanje in dialog med stranema nujno podpreti s "konkretnimi pozitivnimi koraki" na področju vladavine prava in temeljnih svoboščin ter v dvostranskih odnosih s članicami EU.
Mogherinijeva se je tako odzvala pozivu mednarodne organizacije Amnesty International, naj na srečanju s Turčijo izpostavi vprašanje zaprtih zagovornikov človekovih pravic. Med njimi sta zaradi obtožb v povezavi s terorizmom tudi sodelavca AI Idil Eser in Taner Kilic.
Turčija vrača žogico
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v odzivu na te očitke odgovoril, da je treba razlikovati med teroristi ter pravimi politiki in novinarji, ter zatrdil, da je Turčija z EU pripravljena deliti informacije o tem. Izpostavil je tudi, da nihče ne more reči, da v Turčiji ni demokracije in zakona.
Ob tem je vodja turške diplomacije EU očital dvojne standarde v povezavi z zaostrovanjem napetosti med Berlinom in Ankaro zaradi aretacije več nemških državljanov v odzivu turških oblasti na lanski poskus državnega udara in glede dostopa nemških predstavnikov do Natovega oporišča v Turčiji.
Cavusoglu in turški minister za zadeve EU Ömer Celik sta danes zatrdila, da Turčija nikdar ni bila sovražna do Nemčije, in izrazila upanje, da bosta državi tudi v prihodnje ostali trdni zaveznici, a obenem odločno branila vse turške poteze v povezavi s sporom.
V povezavi z vizumsko liberalizacijo, še eno neizpolnjeno željo Turčije, je evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn poudaril, da bo EU izpolnila svoje zaveze, ko bo Turčija izpolnila svoje - še pet meril od 72 je treba uresničiti.
Poleg tega je turška stran EU očitala nespoštovanje zavez v povezavi s pristopnimi pogajanji. "Hrbtenica odnosov EU in Turčije so pristopna pogajanja," je poudaril Celik. Tega dejstva po njegovem prepričanju ni mogoče zanemariti ter se osredotočiti zgolj na energijo, migracije in boj proti terorizmu. Ob tem je Celik EU pozval, naj odpre pogajalski poglavji, ki se nanašata na nekatera najbolj problematična področja v odnosih med stranema: pravosodje in temeljne pravice ter območje pravice, svobode in varnosti.
Turčija ni le sosednja država, temveč je tudi kandidatka za članstvo v EU, je poudaril Celik in opozoril, da bi bila ustavitev pristopnih pogajanj, h kateri pozivajo nekateri, izguba za obe strani, tudi za EU, za katero Turčija želi, da tudi po brexitu ostane močna. Turška stran je EU tudi opozorila, da ne izvaja v celoti svojih zavez v okviru begunskega dogovora, pri čemer je izrecno pozvala k pospešitvi finančne pomoči, ter kritizirala nemško blokado nadgradnje carinske unije.
Treba je nadaljevati dialog
Strani se kljub vsem razhajanjem strinjata, da je treba nadaljevati dialog, ter izpostavljata dobro sodelovanje pri zunanjepolitičnih vprašanjih, kot so Sirija, zalivska kriza, Irak, Iran in Bližnji vzhod. Celik je napovedal, da bo naslednji vrh EU in Turčije v bližnji prihodnosti v turški Adani.
Mogherinijeva na turške očitke odgovarja, da je Turčija seveda kandidatka za članstvo v EU in strateška partnerica, a obenem opozarja, da nerešeno ciprsko vprašanje ni edino, zaradi katerega si je trenutno nemogoče predstavljati odprtje novih poglavij. Izpostavlja tudi, da EU spoštuje dogovore.
EU vse od spodletelega državnega udara julija lani opozarja na sporne, avtokratske poteze turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki so po njenem mnenju v nasprotju z vladavino prava in drugimi temeljnimi evropskimi vrednotami.
Avstrija in Evropski parlament odločno pozivata tudi k prekinitvi pristopnih pogajanj s Turčijo, ki so se začela leta 2005, a že ves čas napredujejo po polžje, številna poglavja pa so že od konca leta 2006 zamrznjena zaradi nerešenega ciprskega vprašanja. A soglasja za ustavitev pogajanj v EU za zdaj ni bilo.
