Njegove ideje o visokem zidu na meji z Mehiko, ki naj bi ga celo plačali Mehičani sami, so med kampanjo vzbujale veliko pozornosti, dvomov in vprašanj o smiselnosti tovrstnega dragega početja.
Trump pa tudi po izvolitvi za ameriškega predsednika, ki je verjetno presenetila tudi njega samega, ni opustil te zamisli. Pred nekaj tedni je celo razmišljal, da bi na zid namestili sončne celice, ki bi proizvajale električno energijo. Pretekli teden pa je na srečanju z mehiškim predsednikom Enriquejem Peño Nietom dejal, da vztraja, naj Mehika plača zanj. Zaradi podobnih izjav je mehiški predsednik enkrat že odpovedal srečanje s Trumpom, saj Mehika vztraja, da ne bo plačala gradnje zidu.
Solarni zid
Ideja je bila sicer presenetljiva, saj Trump ne verjame v podnebne spremembe in zagovarja okolju najbolj škodljive vire energije, kot sta premog in vrtanje za nafto. Toda očitno ne ve točno, kaj bi zagovarjal, saj je v zadnjem času začel razmišljati tudi, da bi upošteval pariški podnebni dogovor. Na poti iz Pariza je novinarjem predstavil zamisel, da bi bil celoten zid narejen kot solarni zid.
Vreče z mamili
Novinarjem je omenil tudi, da naj bi imel zid na nekaterih delih okna. Kot je argumentiral v svojem bizarnem slogu, mora biti zid prozoren, da mejni agenti ne bodo dobili na glavo vreč z mamili, ki bodo letele prek zidu. »Sliši se grozno, ampak ko mečejo čez velike vreče z mamili in imaš ljudi na drugi strani, jih ti ne vidijo. Človeka tako zadenejo v glavo s 30 kilogrami zadeve in je konec,« je pojasnil Trump, ki se ne sprašuje o razlogih, zakaj v svetu kot gobe po dežju rastejo ograje, ki so močno povezane z večanjem neenakosti in revščine na eni ter bogastva na drugi strani. Tudi meje med Mehiko in ZDA so začeli graditi prav po tem, ko je bil v devetdesetih sprejet prostotrgovinski sporazum Nafta, ki je med drugim povzročil razrast slabo plačanih delovnih mest.
Dokler bodo svetu vladale tovrstne neoliberalne politike, lahko pričakujemo še več varnostnih izzivov, represije, ograj in zidov po vsem svetu, tudi pri nas.
