Na švedski mednarodni urad državnega tožilstva je bil včeraj vložen tožbeni zahtevek, s katerim želi pet zakonodajalcev iz Leve stranke in stranke Zelenih sprožiti pregon zoper turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. V zahtevku ga obtožujejo genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. To je na Švedskem prva tovrstna obtožba zoper katerega koli voditelja države, vključuje pa tudi več turških ministrov in predsednika vlade Binalija Yildirima.
Zakon, ki so ga na Švedskem sprejeli leta 2014, sodiščem v državi omogoča presojanje o primerih domnevnih zločinov proti človeštvu ne glede na to, kje je bil zločin storjen in kdo je storilec. V švedski zakonodaji je zapisano, da je vsaka oseba, ki z namenom popolnega ali delnega uničenja nacionalne ali etnične skupine ljudi ubija ali povzroča hude bolečine ali poškodbe, »kriva genocida.«
Pri uradu državnega tožilstva so navedli, da odločitev o sprožitvi predhodne preiskave še ni bila sprejeta. V primeru preiskave bi lahko bil na Švedskem zoper Erdogana izdan nalog za prijetje, pravijo zakonodajalci. Carl Schlyter iz Zelenih je izrazil upanje, da bodo podobne ukrepe zoper turškega predsednika sprejeli tudi v drugih evropskih državah. »Če bi Erdoganu omejili možnost potovanja po Evropi in vplivanja na evropske države, potem upam, da bi to vplivalo na njegovo politiko,« je dejal.
Urad visokega komisarja za človekove pravice je marca objavil poročilo o domnevnih pobojih in številnih drugih hudih kršitvah človekovih pravic, ki naj bi jih turška vojska med julijem 2015 in decembrom 2016 zagrešila na jugovzhodu Turčije. Turške vojaške sile na nemirni jugovzhodni regiji, ki meji na Irak in delno avtonomen Kurdistan, namreč že vse od leta 2015 izvajajo kopenske in zračne napade na položaje Kurdske delavske stranke (PKK).
