Na zaslišanju so nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Dan Coats, vršilec dolžnosti direktorja FBI Andrew McCabe, direktor Agencije za nacionalno varnost (NSA) admiral Mike Rogers in namestnik pravosodnega ministra Rod Rosenstein. Najbolj vroče vprašanje glede domnevnega pritiska nanju s strani predsednika Donalda Trumpa so demokrati takoj zastavili Coatsu in Rogersu.
Dokazi o sodelovanju
Washington Post je poročal, da je Trump marca pritiskal na oba, naj javno povesta, da ni nobenih dokazov o sodelovanju njegove kampanje z Rusi pred lanskoletnimi predsedniškimi volitvami oziroma nobenih dokazov, da je pod preiskavo sam Trump. Oba sta zagotovila, da se nikoli nista počutila pod pritiskom, da storita kaj nezakonitega ali nemoralnega ali da priredita obveščevalne podatke.
Oba pa sta hkrati zavrnila odgovor na vprašanje, ali je Trump to od njiju zahteval. Dejala sta, da o zasebnih pogovorih s predsednikom ZDA ne bosta govorila javno. Podobno je prišlo do prepirov z namestnikom pravosodnega ministra Rosensteinom, ki je neposredne odgovore glede Trumpa in Rusov zavračal z utemeljitvijo, da poteka preiskava posebnega tožilca Roberta Muellerja in da ne bo povedal ničesar, kar bi lahko vplivalo na preiskavo.
Demokratski senatorji so na videz ogorčeno spraševali, zakaj lahko o tem govori z Muellerjem, ne pa z njimi oziroma zakaj se mu zdi, da je preiskava Muellerja kaj več vredna od senatorjev in njihove nadzorne funkcije. Rosenstein je vztrajal pri molku, pričam pa je pritisk pomagal zmanjšati tudi republikanski predsednik odbora Richard Burr iz Severne Karoline.
Tokrat precej bolj napeto, kot ponavadi
Obveščevalna zaslišanja v ameriškem senatu so bila doslej bolj uglajena in prijazna. Senatorji in priče so se brez težav dogovorili, da se bodo vse lepo zmenili za zaprtimi vrati, tokrat pa je bilo precej bolj napeto, čeprav kakšnega neposrednega odgovora na vprašanja o ruski vpletenosti v ameriške volitve ponovno ni bilo.
Tema zaslišanja je bil sicer zakon FISA, ki ameriškim obveščevalnim agencijam dovoljuje vohunjenje v tujini. Predvsem to velja za NSA, ki elektronsko nadzira ves svet. Veljavnost zakona poteče ob koncu leta in spora glede podaljšanja v senatu ali v vladi ni.
Trumpova administracija se zavzema, da se veljavnost zakona podaljša za nedoločen čas, kljub zaskrbljenosti tudi Trumpovih volivcev, da vohunske agencije nadzirajo tudi Američane doma. Coats in Rogers sta zagotovila, da to ni dovoljeno.
