Po nekaterih podatkih naj bi Cia poskušala Castra umoriti vsaj devetkrat, Kubanci pa zatrjujejo, da je bilo teh poskusov kar 638. Težko je seveda vedeti, katera številka je resnična, a dejstvo je, da je Cia dejansko poskušala večkrat umoriti kubanskega predsednika. Castra naj bi menda poskušali umoriti celo v času predsednikovanja Billa Clintona, če je verjeti kubanskim oblastem. Cia sicer v primeru Castra ni bila tako uspešna, v nekaterih drugih primerih pa so šli agentom umori precej bolje od rok.
Umori po vsem svetu
Cia je od druge svetovne vojne ubila kar zajetno število svetovnih voditeljev, politikov in celo gospodarstvenikov po vsem svetu. Nekoliko so jih ustavili šele leta 1970, ko je potekala preiskava tovrstnih umorov v senatu, pod vodstvom Geralda Forda. Takrat so podpisali dekret, da noben ameriški funkcionar ne sme sodelovati pri političnem umoru. A naj bi Cia izvršila niz umorov tudi po letu 1970 in jih izvršuje še danes. Prav zdaj naj bi bil njena glavna tarča severnokorejski voditelj Kim Džong Un. Pravzaprav naj bi Kima že poskušala odstraniti, a ji to ni uspelo. Tako kot druge tajne službe najraje uporablja strupe in radioaktivne substance. Pravzaprav se ni spremenilo nič, razen terminologije. Tako se je izraz atentat spremenil v ciljni uboj, zračni napad na predsednika pa je postal napad z brezpilotnim letalom na terorističnega voditelja.
Čile
Verjetno eden najhujših zločinov, ki jih je napravila Cia, se je zgodil v Čilu. Čilenci so popolnoma demokratično izvolili predsednika Salvadorja Allendeja, ker pa je bil socialist, so ZDA podprle vojsko, ki je predsednika strmoglavila. Namesto njega so na oblast postavili vojaškega poveljnika Augusta Pinocheta, ki je bil Američanom bolj po volji. Pinochet je nato skozi vladavino terorja dal v državi umoriti več kot tri tisoč ljudi (najverjetneje ni končna številka), več kot 40 tisoč političnih zapornikov pa je bilo zaprtih in mučenih v zaporih ter taboriščih.
Drugi voditelji
Cia je stala za umori ali pa je vsaj poskušala umoriti Moamerja Gadafija, in to že leta 1986, leta 1999 so se poskušali znebiti Slobodana Miloševića in leta 2003 iraškega predsednika Sadama Huseina. Leta 1960 je Cia poslala atentatorja, ki naj bi s smrtonosnim virusom umoril premierja Konga Patricea Lumumbo, ker je bil v preveč prijateljskih odnosih s Sovjetsko zvezo. Patricea so nato odstavili v državnem udaru, tako da njegova usmrtitev ni bila potrebna.
Odstranitev Kim Džong Una
Po neuradnih informacijah naj bi Cia poskušala odstraniti severnokorejskega voditelja podobno, kot so Rusi domnevno odstranili bivšega agenta Aleksandra Litvinenka leta 2006. Se pravi, da so poskušali Kimu podtakniti radioaktivno snov v pijačo ali hrano. Rusi naj bi Litvinenku v čaj podtaknili polonij. A imajo Američani na razpolago tehnološko še precej bolj dovršene metode. Glede na informacije Wikileaksa naj bi ameriški hekerji leta 2014 poskušali vdreti v računalniške sisteme nadziranja vozil in bi tako lahko povzročili prometne nesreče, ki bi bile usodne za vse v avtomobilu. Tudi nedavne neuspele poskuse testiranja raket v Severni Koreji ter težave z iranskim nuklearnim programom naj bi povzročili ameriški virusi.
2011 – Cia je soodgovorna za umor Osame bin Ladna, ki je bil zajet živ v Pakistanu.
2003 – Umor Sadama Huseina in dveh njegovih sinov v Iraku.
2002 – Cia v Afganistanu ubije Gulbudina Hekmatjara.
1985 – Napad na šejka Mohameda Huseina Fadlalaha v Libanonu. V napadu je umrlo 80 ljudi.
1985 – Napad na komandante nacionalnega direktorata sandinistov v Nikaragvi.
1983 – Uboj generala Ahmeda Dlimija v Maroku.
1982 – Napad na ajatolo Homeinija v Iranu.
1980–1986 – Več poskusov atentata na Moamerja Gadafija.
1976 – Napad na jamajškega premierja Michaela Manleyja.
1976 – Zunanji minister Čila Orlando Letelier umre v eksploziji avtomobila v Washingtonu.
1967 – Bolivijska vojska s pomočjo Cie likvidira Che Guevaro.
1956–1965 – Več poskusov atentata na francoskega predsednika Charlesa de Gaulla.
1961 – Likvidacija generala Rafaela Trujilla v Dominikanski republiki.
