Russell Davison, ki mu je smrt žene popolnoma strla srce, pravi, da njenega trupla ni želel izročiti v mrtvašnico in da želi spremeniti odnos do mrtvih. »Smrt je v naši družbi velik tabu, o tej temi se nihče ne želi pogovarjati,« pravi Davison, ki dodaja, da je želel, da bi za njeno truplo do upepelitve doma skrbeli sami. Russell je tako šest noči preživel v sobi s svojo pokojno soprogo.
Wendy so diagnozo raka materničnega vratu postavili leta 2006, partnerja pa sta se odločila za »naraven« način zdravljenja. »Njenega življenja nisva bila pripravljena izročiti v roke zdravnikov. Stvari sva želela raziskati sama in se po najboljših močeh potruditi, da bi Wendy živela čim dlje,« pravi Russell, ki meni, da je njun pristop, ki je vključeval zavračanje zdravljenja s kemoterapijo in radioterapijo, njeno življenje podaljšal za veliko let. Zdravniki so ji leta 2014 dejali, da ima pred sabo le še približno šest mesecev življenja, zato sta se odločila prepotovati Evropo, kjer sta, kot pravi Russell, »preživela najlepše dni svojega življenja.« Septembra lani sta se morala zaradi prevelikih bolečin vrniti domov.
Odločila sta se, da bodo zanjo skrbeli v domačem okolju in da bo njeno truplo do upepelitve ostalo doma. Umrla je 21. aprila.
»Wendy se je poslovila povsem mirno, pod vplivom pomirjeval, v mojem in Dylanovem naročju, z nami pa se je stiskal tudi naš zvesti pes Elvis,« opisuje Russell.
Russell sicer ni storil nič nezakonitega, kar je potrdil tudi mrliški oglednik, ki je dejal, da ga je o Wendyjini smrti nemudoma obvestil njen osebni zdravnik.
