Območja, ki naj bi jih podpisnice dogovora natančno zamejile do 4. junija, bodo veljala šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Okoli območij bodo tudi kontrolne točke in opazovalnice, ki jih bodo nadzirale Turčija, Rusija in Iran ter morda tudi druge države. Med temi se omenja Jordanija.
Na varnih območjih, ki so namenjena zajezitvi humanitarne krize v tej od vojne razdejani državi, naj bi prekinili vojaške aktivnosti. Ruska letala so sicer območja, ki se raztezajo prek osmih od 14 sirskih provinc, nehala preletavati že prvega maja, je dejal ruski generalpolkovnik Sergej Rudskoj.
Na območjih, ki obsegajo tako vladne kot uporniške predele, pa ne bodo smela leteti niti letala koalicije pod vodstvom ZDA.
Po Rudskojevih besedah bodo vladne sile, ki so delovale na teh območjih, preusmerili v boj proti skrajni skupini Islamska država v osrednji in vzhodni Siriji. Sodelovale pa bodo tudi pri osvobajanju območij ob reki Evfrat.
Namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin je pred tem dejal, da so Združeni narodi, ZDA in Savdska Arabija pozdravili dogovor.
ZDA so sicer v četrtek sporočile, da podpirajo vsak napor, ki lahko resnično pripomore k miru v Siriji. Ob tem pa so izrazile tudi dvom glede dogovora.
Dogovor so Rusija, Turčija in Iran dosegli na pogajanjih med sprtima sirskima stranema v Kazahstanu. Če bodo varna območja upoštevali, bo to prva vzpostavitev takšnih območij od začetka sirskega konflikta pred sedmimi leti.
