V napenjanju mišic med supersilama je mednarodna skupnost znova postala le nemočni opazovalec vse bolj nevarnega dogajanja na geopolitičnem prizorišču. Na eni strani zahodni zavezniki pod vodstvom ZDA poskušajo varnostnemu svetu vsiliti ad hoc resolucijo o obsodbi domnevnega Aasadovega napada s kemičnim orožjem na Kan Šejkun, na drugi strani pa Rusija z vetom vztrajno preprečuje sprejetje resolucije in poziva k neodvisni preiskavi incidenta na sirskih tleh. Medtem se zdi, da je Trump povsem izgubil svoj predvolilni kompas in začel uporabljati militantno retoriko pri naslavljanju svetovnih problemov in kriznih žarišč. Udaril je v Siriji, glede Severne Koreje »razmišlja o vojaških opcijah«, v Afganistanu meče orjaške bombe, za Nato čez noč meni, da ni več zastarelo, ter v vrste severnoatlantskega zavezništva vabi Črno goro, kar pa prav tako ni dobra novica za Rusijo in Putina.
Afganistanski poligon za največjo bombo
Na položaje IS, ki so se pojavili v gorati afganistanski provinci Nangarhar na meji s Pakistanom, so ZDA prvič v spopadih odvrgle tako imenovano »mater vseh bomb«, največjo nejedrsko bombo, imenovano GBU-43B, ki vsebuje 8,48 tone eksploziva H6, ki ustreza moči 11 ton TNT. Bomba dolžine devetih metrov in s premerom enega metra je največja satelitsko vodena bomba, ki so jo v zgodovini odvrgli z letala. Težka je toliko kot bojno letalo F-16. Gre za zelo težke bombe, ki jih je treba odkotaliti iz letala ter poslati proti cilju s padalom, eksplodirajo pa, tik preden padejo na tla.
Afganistanski vojaški vir je povedal, da so lokalni prebivalci povedali, da so se ob eksploziji tla tresla kot ob potresu, ob udarnem valu pa so ljudje padali v nezavest. Zaradi bojazni, da bo prišlo do novih bombardiranj, so začeli zapuščati območje. V vasi, ki je od kraja eksplozije oddaljena sedem kilometrov, pa so priče povedale, da je bila eksplozija tako silovita, da se je razbilo steklo v notranjosti hiše.
Uničili podzemni rov
Ameriška vojska je sporočila, da je bil v napadu uničen 300 metrov dolg podzemni rov na goratem območju, pri tem pa je bilo ubitih 36 skrajnežev, med civilisti pa naj ne bi bilo žrtev. Poveljnik ameriških sil v Afganistanu general John Nicholson je v izjavi za javnost sporočil, da so napad izvedli, ker se pripadniki IS uspešno izogibali napadom zaveznikov in afganistanskih vladnih sil s pomočjo mreže predorov in votlin, ki jih izkoriščajo tudi za zasede. Ameriški predsednik, ki je izstrelitev salve tomahavk odredil med sladkanjem s čokoladno tortico, je tokrat reagiral manj kavbojsko. Misijo je označil za zelo uspešno, ni pa hotel jasno povedati, ali je ukazal napad. Rekel je, da ne ve, ali je ta bomba poslala kakšno sporočilo Severni Koreji. »Ta država je problem in s tem problemom bomo opravili,« je dejal Trump ter pohvalil kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki da trdo dela za mirno rešitev problema Severne Koreje.
Iz Kremlja grmi
Potem ko je v Afganistanu eksplodirala »mati«, so Rusi takoj opozorili, da imajo v sestavu svoje oborožitve tudi oni svojo orjaško bombo, ki so jo, kakopak, poimenovali »oče vseh bomb«. Ta po moči prekaša ameriško bombo. Gre za termobarično orožje, kar pomeni, da s pomočjo atmosferskega kisika generira intenzivno eksplozijo visoke temperature. Zasnovana je tako, da cilje spremeni v paro in zruši vso infrastrukturo v okolici. Edina razlika v primerjavi z jedrsko eksplozijo je ta, da tako »oče« kot tudi »mati« ne prinašata radioaktivnega sevanja. Moč ruske bombe, ki je sicer nekoliko lažja, je kar štirikrat večja od ameriške, njen uničevalni potencial pa je primerljiv z jedrskim.
Konec sodelovanja
Vladimir Putin je v zadnjih dneh večkrat izrazil nasprotovanje Trumpovi retoriki in dejanjem. Odnosi med silama so dosegli novo dno, potem ko so ZDA, kot je dejal Putin, »izvršile agresijo na suvereno državo« in dodal, da je »šlo za kršitev mednarodnega prava na podlagi izmišljenih izgovorov. Kmalu zatem so iz Moskve tudi sporočili, da ruska stran prekinja dogovor o preprečevanju incidentov ter zagotavljanju varnosti poletov med operacijami v Siriji, ki je bil sklenjen z ZDA leta 2015. To bi tehnično lahko pomenilo, da bi, podobno kot v času prejšnje hladne vojne, v zraku nad Sirijo lahko prišlo do medsebojnih obračunov. Moskva tudi z veliko zaskrbljenostjo opazuje stopnjevanje napetosti na Korejskem polotoku. Ruski odposlanec za Severno Korejo Aleksander Macegora je dejal, da ne izključuje možnosti severnokorejskega jedrskega poskusa v bližnji prihodnosti, pri čemer je izrazil zaskrbljenost, da bi Trump, ki v svoji ekipi nima strokovnjakov za Severno Korejo, sprejel usodno odločitev. »Če bi gospod Trump poslušal ruskega strokovnjaka za Korejo s štiridesetletnimi izkušnjami, bi mu jaz svetoval, naj tega ne stori,« je dejal Macegora.
Dogajanje na razgretem mednarodnem prizorišču v zadnjih dnevih zaradi agresivnih potez vodilnih akterjev svetovne politike ne navdaja sveta z največjim optimizmom. Čeprav gre vseeno pričakovati, da se bodo strasti pred možnostjo kritičnega zaostrovanja razmer zavoljo racionalnega preudarka umirile, samo zavedanje, da imata obe državi na voljo tako uničujoče orožje, sproža strah pred nadaljnjimi potezami nepredvidljivih voditeljev.
KOZMIČNI OČE AVBPM (aviacionaja vakumnja bomb povišenoj močnosti) so Rusi prvič testirali 11. septembra 2007 z namenom, da bi zamenjali nekaj manjših jedrskih bomb, ki jih imajo v arzenalu.
MATI VSEH BOMB
Prvič so jo 11. marca 2003 na Floridi. Njeno gobo je bilo mogoče videti 32 kilometrov daleč. ZDA naj bi imele v oborožitvi okoli 15 tovrstnih bomb.
