Del pogovora se dotika obdobja v letu 2002, ko je bil Šuklje slovenski veleposlanik v Beogradu. Šuklje je takrat sodeloval v tajnih pogovorih med lastnikom Delte Miroslavom Miškovićem in lastnikom Mercatorja Zoranom Jankovićem, aktualnim ljubljanskim županom. Načrtovala se je združitev največjega slovenskega trgovca s srbsko Delto, skupaj pa naj bi prevzela srbsko trgovsko cerigo C market. Mercator je takrat odprl velik trgovski center v Beogradu, podobne pa naj bi odprl še drugod po državah bivše Jugoslavije. Po Šukljetovih besedah Agrokor takrat ni bil vključen v "igro". Iz te moke ni bilo kruha in desetletje kasneje je "najboljši sosed" pristal v rokah trgovskega velikana južne sosede.
Slovenski ekonomisti opozarjali, da bo Agrokor čez tri leta doživel zlom
Kakšno usodo vidi Šuklje za Mercator? Meni, da Mercator ni v nevarnosti, saj posluje stabilno in ga zaradi klavzul v pogodbah ni mogoče vključiti v "kolateralno škodo". Spominja pa na opozorila slovenskih ekonomistov iz leta 2012, ko Agrokor še ni kupil Mercatorja. Veljko Bole, Janez Prašnikar in Domen Trobec so svarili, da prezadolženi Agrokor ne bo sposoben finančno preživeti nakupa Mercatorja. Šuklje sicer ne deli njihovega mnenja, da lahko propadejo tudi slovenski pridelovalci in dobavitelji, saj, kot pravi, ima Mercator dovolj trdno strukturo.
Agonijo Agrokorja bi lahko s pridom izkoristili Rusi
Šuklje se sprašuje, s kakšnim načrtom je ruska državna Sberbanka aprila 2014 dodelila velikodušni kredit Agrokorju in se nedavno odločila, da zapre pipico. Finančno vprašanje je kar naenkrat dobilo politične dimenzije, saj lahko, tako Šuklje, zdaj Rusija prek Agrokorja pritisne na vlado v Zagrebu in si tlakuje pot za prodor ruskega kapitala na Hrvaško. Agrokor je namreč prevelik, da bi ga pustili propasti, njegov doprinos v hrvaški BDP je skoraj tako veliko kot doprinos turizma
