Predlog zakona sicer ni na dnevnem redu seje vlade, a so nekateri predstavniki vlade sporočili, da obstaja možnost širitve dnevnega reda na sami seji, ki je napovedana za 15. uro. Hrvaška vlada naj bi novi zakon poslala v nujni parlamentarni postopek, ob tem pa v vladi zanikajo, da je zakon mišljen posebej za Agrokor, temveč trdijo, da so imeli v mislih vse hrvaške družbe, ki se bodo soočale s krizo poslovanja zaradi prezadolženosti. Nasprotniki predloga so prepričani, da gre za "Lex Agrokor", ob tem pa ugibajo ali je sploh ustaven.
Pogoj o vsaj 8000 zaposlenih izpolnjujejo le nekatera javna hrvaška podjetja, energetska družba Ina in Agrokor. Ta ima v regiji sicer približno 60.000 zaposlenih, od česar 10.500 v Sloveniji.
V četrtek so hrvaški mediji poročali, da naj bi banke upnice in vodstvo Agrokorja sklenili dogovor o zamrznitvi dolga in financiranje tekočega poslovanja. V zameno za to naj bi Todorić odstopil s čela koncerna, poleg tega pa naj ne bi nasprotoval spremembam. Agrokor ima za 3,4 milijarde evrov obveznosti do bank, zaradi katerih je v težavah, ob tem pa še dve milijardi obveznosti do dobaviteljev.
Nekateri dobavitelji, kot je največji hrvaški distributer maloprodajnega blaga Orbico, so že sprožili izvršbe proti Agrokorju, zato naj bi imela Agrokor in Konzum že blokirane nekatere račune.
Za dodatni zaplet v zgodbi o hrvaškem koncernu je poskrbel predsednik hrvaškega sabora in vladne stranke Most neodvisnih list Božo Petrov, ki je v četrtek vložil kazensko ovadbo zoper Todorića in Agrokorjevo upravo zaradi ponarejanja listin.
