Slovenija si bo zato po zaprtju zahodnobalkanske poti odločno prizadevala tudi za zaprtje te poti.
Po osrednji sredozemski poti sicer prihaja največ migrantov v Italijo in na Malto, a nekaj jih je preko Italije v preteklih mesecih prišlo že tudi v Slovenijo, je izpostavil premier. "Predvsem pa se je odprla tudi pot po Jadranskem morju proti Istri. Ne gre za nekaj, kar nas ne bi neposredno zadevalo," je opozoril Miro Cerar.
Premier se je zato danes v razpravi o omejevanju migracij na osrednji sredozemski migracijski poti, zlasti iz Libije v Italijo, odločno zavzel za ukrepanje proti tihotapcem s prebežniki ter za pomoč in okrepljeno sodelovanje z afriškimi državami za zajezitev migracij.
Slovenija pri soočanju z migracijskimi izzivi po njegovih besedah že ves čas konstruktivno sodeluje in bo pomagala na različne načine, morda tudi z ladjo Triglav. "Spomnite se, z ladjo Triglav smo bili že dvakrat v Sredozemskem morju in bomo še naprej, če bo to res potrebno," je izpostavil premier.
Ob tem je Cerar opozoril na možnost zaprtja slovensko-avstrijske meje: "Če bo Avstrija nekega dne zaprla mejo, vemo, kaj to za nas pomeni." Slovenija mora biti zato po njegovih besedah maksimalno pripravljena na morebitno zaostritev razmer, čeprav vsi upajo, da se to ne bo zgodilo.
Na vprašanje, ali bo danes na Malti znova izpostavil nasprotovanje podaljševanju nadzora na slovensko-avstrijski meji, je premier odgovoril, da je to treba jasno povedati vsakič znova. Čeprav Slovenija razume položaj držav, ki znotraj schengna začasno izvajajo ta nadzor, to za nas ni dolgoročno sprejemljivo, je poudaril.
Rešitev je po njegovih besedah skupna akcija EU, zlasti učinkovit nadzor zunanje meje unije, saj bo šele to omogočilo normalno delovanje schengna, ki je ena ključnih pridobitev EU.
Avstrijski kancler Christian Kern pa je danes na Malti v odgovoru na vprašanje, kako dolgo bo Avstrija še vztrajala pri nadzoru na meji s Slovenijo, odgovoril, da je to odvisno od razvoja dogodkov.
Slovenija in Avstrija imata skupni interes, da so migracijski tokovi nadzorovani. Te problematike ni mogoče rešiti v Ljubljani ali na Dunaju, danes je priložnost za razpravo o tem na evropski ravni, je dejal v izjavi za slovenske medije na Malti.
V odzivu na argumente Slovenije, da ni nikakršnih razlogov za nadzor na njeni meji z Avstrijo, pa Kern poudarja: "Ampak moramo biti pripravljeni. Vemo, da vzroki niso izginili, še so tam. Pripravljeni moramo biti tudi na še večje migracijske tokove v prihodnjih mesecih."
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je danes na Malti v odzivu na Cerarjeve izjave glede poti migrantov preko Jadrana proti Istri dejal, da ni zaznal, da bi bila danes kakšna razprava o "jadranski poti" ali da bi slovenski premier na sestanku kaj rekel o tem, niti nima kot predsednik vlade nobenih informacij od varnostnih služb o kakšni odprti jadranski poti.