Podatki za junij kažejo, da je v Nemčiji socialno pomoč prejemalo 450.000 državljanov iz drugih držav Evropske unije. Od tega je bilo kar 135.000 bolgarskih in romunskih državljanov.
Po novem bodo lahko državljani EU šele po petih letih bivanja v Nemčiji lahko zaprosili za socialno podporo, če ne bodo zaposleni. S tem želijo preprečiti, da bi državljani drugih članic EU prihajali v Nemčijo zaradi socialne pomoči, ki je pogosto višja, kot v matični državi.
S tem so omejili prosilce za socialno pomoč na tiste, ki že vsaj pet let "utrjeno bivajo" v Nemčiji. Gre za osebe, ki v Nemčiji živijo, delajo in plačujejo prispevke. Kdor pa še ni delal v Nemčiji in je odvisen od državne podpore, mora v svoji domovini zaprositi za osnovno socialno pomoč, ki mu zagotovi preživetje.
Zakon opozicija sicer ni podprla. Stranka zelenih je predlagala dopolnilo, da bi lahko državljani EU, ki v Nemčiji aktivno iščejo zaposlitev, že po treh mesecih zaprosili za neko osnovno socialno pomoč, piše na strani bundestaga.
Zakon je le eden v okviru prizadevanj Nemčije za izkoreninjanje t. i. "socialnega turizma", zlorabe socialnih pravic, ki jo bogatejše članice očitajo manj razvitim.
Že lanskega septembra je sodišče Evropske unije odločilo, da države članice lahko ukinejo socialno podporo državljanom drugih članic unije, ki so prišli na njihovo ozemlje samo zato, da bi iskali zaposlitev, četudi so v tej državi že delali. Pred tem je leta 2014 sprva dovolilo, da lahko države članice ukinejo podporo le tistim, ki nimajo zaposlitve in je tudi nimajo namena najti.
