Na volitvah 8. novembra je zmagal Trump, ki je osvojil najmanj 290 od 270 potrebnih elektorskih glasov. Demokratska kandidatka Hillary Clinton je poraz priznala, Bela hiša predsednika Baracka Obame pa že dela s Trumpovo ekipo, da bi zagotovili gladko predajo poslov. Clintonova bo na koncu dobila okrog dva milijona glasov volivcev več, vendar pa so pomembni elektorski glasovi, ki jih kandidat osvaja z zmagami v posameznih državah.
Trump je bil oster kritik elektorskega sistema, ki so ga očetje države zasnovali prav zaradi tega, da na volitvah ne zmaga tak kandidat kot on. Torej nekdo, ki ni preverjen in nima blagoslova vodstva katere od večjih strank. Do Trumpa so na ameriških predsedniških volitvah zmagovali kandidati, ki so bili bolj ali manj v politični sredini in so se držali ustaljenih norm.
Trump je še vedno kritik elektorskega sistema, čeprav je zmagal, in pravi, da bi zmagal tudi sicer, saj bi vodil bolj intenzivne kampanje v državah z večjim številom prebivalstva. Demokratska senatorka iz Kalifornije Barbara Boxer je vložila predlog zakona za ukinitev elektorskega sistema, s čimer pa se republikanska večina v kongresu vsaj naslednji dve leti zanesljivo ne bo ukvarjala.
Diskreditacija sistema
Obstaja tudi pobuda 11 zveznih držav, ki želijo sistem spremeniti tako, da elektorji na koncu volitev oddajo svoje glasove tistemu, ki je dobil več glasov volivcev po celih ZDA. Za uspeh te pobude je potrebno zbrati države, ki zaležejo skupaj za več kot polovico od 538 elektorjev. Omenjenih 11 držav jih ima "le" 165.
Najbolj glasni proti sistemu so podporniki nekdanjega demokratskega predsedniškega kandidata Bernarda Sandersa, ki skušajo prepričati tudi republikanske kolege elektorje, da 19. decembra ne oddajo svojih glasov Trumpu. Ti demokratski elektorji ne želijo, da kolegi podprejo Clintonovo, ampak da oddajo glas komu tretjemu, in sicer zato da diskreditirajo sistem in olajšajo njegovo ukinitev.
V zgodovini je bilo med elektorji že nekaj prebežnikov, ki niso upoštevali volje volivcev svoje države, vendar pa ima danes kar 29 zveznih držav posebne zakone, ki od elektorjev zahtevajo, da glasove oddajo zmagovalcu. Kazni so sicer nizke ali celo zgolj simbolične.
Demokratski aktivisti medtem zasebno pritiskajo na volilni štab Clintonove, da zahteva ponovno štetje glasovnic v Wisconsinu, Michiganu (kjer še ni uradnih rezultatov) in Pensilvaniji. Ugotovili so namreč, da je Clintonova na primer v Wisconsinu dobila povprečno sedem odstotnih točk manj glasov v okrožjih, ki so uporabljala elektronske volilne stroje, v katere je mogoče vdreti, kot pa v okrožjih, kjer so uporabljali papirnate glasovnice. Dokazov za morebitne poneverbe sicer nimajo.
Rok za zahtevo po ponovnem štetju glasovnic v Wisconsinu poteče v petek, v Pensilvaniji v ponedeljek, v Michiganu pa naslednjo sredo. Verjetnosti, da bi se Clintonova odločila za tak korak, pa v bistvu ni.
