Predsednika ZDA ne izbere ljudstvo, ampak 538 izbrancev

V državi, ki se ponaša s tem, da v svet izvaža demokracijo, svojega predsednika ne volijo neposredno.

Elektorski sistem je bil zasnovan leta 1787 in je rezultat težko sklenjenega kompromisa med oblikovalci ameriške ustave na ustavni konvenciji tistega leta. Razlog za takšen posredni način volitev je v federalni obliki ZDA, hkrati pa zgodnji ameriški oblastniki, ki so sistem uvedli, niso povsem verjeli v popolno in čisto demokracijo.

Pomembno je, da zmagovalec osvoji 270 elektorskih glasov, ne pa da pridobi podporo več kot polovice volilnega telesa.

Za zmago na predsedniških volitvah mora kandidat zbrati najmanj 270 elektorskih glasov, ki jih dobiva z zmagami v posameznih zveznih državah. Število elektorskih glasov v posamezni državi je odvisno od števila prebivalcev, oziroma jih ima vsaka država toliko, kolikor ima skupaj predstavnikov v zveznem kongresu.

Vsaka država ima pravico do dveh senatorjev v stočlanskem senatu, zastopstvo v predstavniškem domu pa je odvisno od števila prebivalstva, pa tudi na ekonomsko moč države glede na ameriško gospodarstvo. Zvezna država ima tako najmanj tri elektorska mesta (npr. Vermont, Alabama, pa tudi Alaska) in največ 55, kolikor jih ima Kalifornija. Zvezne države z večjim številom elektorskih mest so še Teksas (38), New York (29), Florida (29), Pensilvanija (20) in Illinois (20). Porazdelitev elektorskih mest po zveznih državah se uskladi vsakih 10 let glede na podatke pridobljene s popisom prebivalstva.

Zemljevid porazdelitve števila elektorskih mest po posameznih zveznih državah.

Vseh elektorskih glasov je danes skupaj 538, ker ima pravico do treh tudi Okrožje Kolumbija (Washington D.C.) in to kljub temu, da nima zastopstva v kongresu. Prebivalci ameriškega glavnega mesta so zato ogorčeni, ker plačujejo davke, vendar jih v kongresu nihče ne zastopa. Sicer imajo nominalno predstavnico, ki pa nima pravice do glasovanja.

Potem ko volivci oddajo svoje glasove in se kandidatom glede na zmage v državah pripiše število elektorskih glasov, ti elektorji, ki so ponavadi člani stranke zmagovitega kandidata, še enkrat glasujejo za predsednika ZDA. Vsak kandidat ima že pred volitvami določenega elektorja in nato elektor zmagovitega kandidata znova odda glas.

Tesen izid in opeharjeni volivci

V primeru, da je razlika med kandidatoma dovolj velika, ta sistem deluje, kot je treba, vendar v primeru tesnega izida pokaže svoje hibe. Volivci se lahko upravičeno počutijo opeharjene, če kandidat z večino glasov ne zmaga.

Če nihče izmed predsedniških kandidatov ne dobi potrebnih 270 glasov oziroma, če dva kandidata dobita vsak po polovico, torej 269 elektorskih glasov, potem o zmagovalcu odloči predstavniški dom ameriškega Kongresa.

To se v preteklih 200 in nekaj letih še ni zgodilo. Doslej so predsedniški kandidati, ki so prejeli večino glasov volivcev dobili tudi enostavno večino glasov elektorjev.

Izjema je bilo leto 2000. Demokratski kandidat Al Gore je dobil dobrega pol milijona glasov več od republikanskega protikandidata Georga W. Busha. Imel je tudi 266 glasov elektorjev, torej 4 manj od enostavne večine. Bush je bil v neznatni prednosti na Floridi. Po ponovnem štetju glasov, ki ga je zahteval Gore, se je končna odločitev znašla pred sodniki vrhovnega sodišča, kar je zahteval Bush. Po več kot mesecu dni je sodišče presodilo v korist Busha in ga nagradilo s 25 elektorskimi glasovi, kolikor jih je takrat imela Florida. To je Bushu zadostovalo za vstop v Belo hišo.

Ob tem so številni v ameriški javnosti izrazili pomisleke o ustreznosti ameriškega volilnega sistema.

Eno ključnih bojišč je Florida

Profimedia

Se bo tudi na tokratnih predsedniških volitvah odločalo na Floridi?

Glede na način, kako elektorski sistem zdaj deluje, je večina držav zanesljivo bodisi modrih (volijo za kandidata demokratske) ali rdečih (volijo za kandidata republikanske stranke). Odprto bojišče ostaja tako le manjše število držav, od katerih je najbolj pomembna Florida. Prav Florida pa je tudi najbolj negotova glede odločitve volilnega telesa. Leta 2008 in 2012 je podprla Baracka Obamo, leta 2000 in 2004 pa Georga W. Busha. Hillary Clinton in Donald Trump sta glede na trenutne rezultate mnenjskih raziskav tam precej izenačena

Zakaj so Američani sprejeli tak način izbire predsednika?

Demokratska stranka uživa večjo priljubljenost in ima večino v velikih mestih. Republikanska stranka je močnejša v manj naseljenih in bolj ruralnih območjih, zato ni - in verjetno tudi ne bo - naklonjena podpori sprememb v smeri enostopenjskih volitev, se pravi za neposredno izbiro predsednika z glasovi volivcev.

Osnovna želja naj bi bila preprečiti diktaturo najbolj obljudenih severovzhodnih držav v primerjavi z redkeje poseljenim jugom. Profesor prava z Univerze Yale Akhil Reed Amar meni, da je bil elektorski kolidž sestavljen v korist belih moških z juga. "Leta 1787, ko se je v Pennsylvaniji pisala ustava ZDA, je James Wilson iz Pennsylvanije predlagal neposredne volitve za predsednika. James Madison iz Virginije je temu nasprotoval, ker bi tak sistem favoriziral sever. Elektorski sistem je bil kompromis, ki je sužnjelastniškemu jugu dal mnogo večjo moč, kot bi jo imel z neposrednimi volitvami. Južne države so lahko na primer napihnile elektorsko veljavo s tem, da so v število prebivalstva upoštevali tudi sužnje, od katerih je bil vsak v statistiki vreden tretjino svobodnega človeka, čeprav seveda ni mogel voliti. Virginija je potemtakem dobila več elektorjev kot Pennsylvanija, čeprav je bilo v njej več volilnih upravičencev. Sistem je bil diskriminatoren tudi za ženske, saj država, ki jim je priznala volilno pravico, zaradi tega ni dobila več elektorskih glasov," piše Amar.

Volivci se lahko upravičeno počutijo opeharjene, če kandidat z večino glasov ne zmaga.

Decentralizirana volilna zakonodaja

Značilnost ZDA je tudi v tem, da volilni imenik, kot ga poznamo pri nas, v večini držav ne obstaja. Z redkimi izjemami morajo Američani izpolniti posebne obrazce in se registrirati, da sploh lahko glasujejo na volitvah. Prav tako nimajo ene centralne volilne komisije, pač pa je teh zelo veliko in vsaka sama izbere način, na katerega bodo volivci oddali svoj glas. Poleg tega ameriški volivci na volitvah vselej odločajo o več stvareh hkrati in sicer poleg predsedniških volitev opravijo še volitve v predstavniški dom, nekatere države tudi v senat, opravijo tudi lokalne volitve ter se o marsičem odločajo tudi na referendumih.

Zapletenost dodatno povečuje tudi dejstvo, da se države med seboj razlikujejo tudi glede načina volitev. Nekatere še vedno uporabljajo papirne glasovnice, ki jih nato štejejo mehansko, v nekaterih državah pa so že uvedli tudi elektronski sistem glasovanja. Zaradi tega se v ZDA pojavljajo tudi kritike različnih načinov glasovanja, saj bi po mnenju nekaterih nacionalne volitve morale potekati po usklajenem in enotnem sistemu.