Na ulici Thomas 33 stoji skrivnostna stolpnica, ki je sicer last podjetja AT & T, vsaj na papirju. V resnici naj bi v njej imela svoje prostore ameriška varnostna agencija NSA (National Security Agency). To dejansko pomeni, da v njej delajo tajni agenti, ki skrbijo za nacionalno varnost, pravzaprav prisluškujejo telefonskim pogovorom in berejo e-maile.
V zgradbi naj bi agenti prisluškovali telefonskim pogovorom in pregledovali e-maile.
Brez oken
Zgradba nima oken, ima pa lasten vodni in električni sistem, tako da lahko v primeru jedrskega napada zaposleni v njej preživijo več mesecev. Prvi je resnico o zgradbi razkril žvižgač Edward Snowden. Ta je tudi razkril, da v zgradbi zaposleni prisluškujejo telefonskim pogovorom in sledijo uporabnikom interneta. Snowden je razkril, da naj bi bila zgradba povezana tudi s projektom Blarney, ki je bil ustvarjen v 70. letih prejšnjega stoletja. Projekt Blarney naj bi zbiral orjaške količine podatkov iz telekomunikacij, zdaj pa tudi s svetovnega spleta.
Titanpointe
Lastnik zgradbe na papirju je telekomunikacijsko podjetje AT & T.
Zgradba, ki se imenuje tudi Titanpointe, je bila zgrajena leta 1974 pod projektom Project X. V njej je tako imenovano križišče telefonskih pogovorov, kamor prihaja večina mednarodnih telefonskih klicev. In če ima NSA dostop do teh podatkov, potem lahko brez težav nadzirajo svetovno komunikacijo. In dokumenti, ki jih je razkril Snowden kažejo, da dostop imajo. Prav iz te lokacije naj bi NSA vohunila za 38 državami, med njimi pa so bile tudi zavezniške. Prisluškovali naj bi tudi Mednarodnemu monetarnemu skladu, Združenim narodom in Svetovni banki. Na fotografijah je viden tudi satelitski krožnik, ki kaže na to, da v NSA vohunijo tudi za satelitskimi podatki. »Takšno vohunjenje je popolnoma nesprejemljivo,« je, ko je na dan prišla afera o prisluškovanju, povedal takratni predsednik generalne skupščine Združenih narodov Mogens Lykketoft. Seveda pa razkritje o prisluškovanju pravzaprav ni nikogar presenetilo.
AT & T
Leta 2015 je prišlo na dan, da je eno največjih multinacionalnih telekomunikacijskih podjetij AT & T omogočilo NSA dostop do več milijard spletnih naslovov. Tako so telekomunikacijska podjetja, vede ali nevede, postala orodje za nadzor nad ljudmi po vsem svetu. NSA je po izbruhu afere sicer dejala, da vohunijo samo za tujimi državljani, a ji tega niti v ZDA ni nihče verjel. Takšen nadzor je namreč za politike in gospodarstvenike neprecenljiv.
