Trumpovi volivci
Večina njegovih volivcev je bolj pesimističnih od Hillaryjinih. Menijo, da bodo prihodnje generacije živele slabše kot današnje. Nezadovoljni so s svojim finančnim položajem glede na štiri leta pred tem. V večini gre za bele moške in tudi ženske z letnimi dohodki nad 50 tisoč dolarji. Prav vse skupine, ki zaslužijo več od tega, so podprle Trumpa.
Za Mitta Romneyja je glasovalo skoraj 61 milijonov ljudi, Trumpa pa je podprlo 1,2 milijona volivcev manj. Razlog za njegovo zmago se skriva v tem, da je Clintonova dobila skoraj šest milijonov glasov volivcev manj od Baracka Obame. Čeprav je še vedno dobila skupno okrog 230.000 glasov več od nič kaj bolj priljubljenega Trumpa, pa je bilo to premalo.
Volivci so sicer že tradicionalno nagnjeni k temu, da po osemletnih mandatih zmago namenijo drugi strani. Nazadnje je tako po dveh mandatih Ronalda Reagana leta 1990 nasledil George Bush starejši iz iste stranke. Od takrat pa so se na predsedniškem mestu menjavali demokrati in republikanci.
Nepriljubljeni esteblišment
Clintonova je v visoki politiki že več kot 30 let, njen mož pa je še kako soodgovoren za stanje v ZDA, saj je bil osem let predsednik države. Trump je pametno igral na karto nasprotovanja obstoječim političnim elitam, čeprav je paradoksalno tudi sam s svojim bogastvom še kako vpleten v njih. Domen Kos z inštituta za politični menedžment o tem pravi: »Vsaka volilna kampanja ima namreč svojo splošno temo in podobno, kot je bila v zadnji slovenski volilni kampanji za parlamentarne volitve tema korupcija v politiki, se je ameriška volilna kampanja vrtela precej okoli antipatije do političnega esteblišmenta.« Kot pravi Kos, je Trump ujel pravi trenutek. Nagovarjal je predvsem bele volivce: »Tokrat pa v nasprotju z volilno kampanjo 2012 niso ostali doma.«
Maščevanje srednjega sloja
Volivec Clintonove
Najrevnejši sloj z dohodki pod 50.000 dolarji letno je podprl Clintonovo. V nasprotju s Trumpovimi volivci, ki kar 83-odstotno nasprotujejo zdravstvenemu programu Obamacare, ga njeni volivci v približno takšni meri podpirajo. Večinsko so jo volili mlajši od 44 let in kar 88 odstotkov temnopoltih ter 65 odstotkov Latinskoameričanov.
Tudi politike demokratskega predsednika Baracka Obame za lepimi številkami o gospodarski rasti skrivajo skrb vzbujajočo podobo izginjajočega srednjega sloja. Kar je lepo povzel 58-letni upokojenec, ki je bil kar 39 let demokrat, nazadnje pa je volil Trumpa: »Obama je ustvaril službe, toda z minimalno plačo. S takšno plačo ne moreš preživljati družine. Naše tovarne so izginile, rudniki izginjajo iz mojega kraja, Hillary pa bi zaprla še preostale,« je dejal. Kot meni Kos, so glasovi teh nezadovoljnih belcev, ki izgubljajo svoj primat, spet dobili pomen. Prav plače srednjega razreda in najrevnejših, ki stagnirajo že desetletja, v nasprotju s plačami najpremožnejših, ki so poletele v nebo, so eden od glavnih razlogov za vse večje nezadovoljstvo tudi v ZDA. Vse slabši položaj delavcev se je poslabšal celo do te mere, da ljudje v starosti od 45 do 54 let umirajo mnogo hitreje kot v preteklosti. Kot kažejo raziskave, se razlog skriva v povečani uporabi drog in alkohola, v katerih iščejo rešitev.
Še več istega bo stanje poslabšalo
Toda obupani volivci, ki so lahko izbirali samo med dvema možnostma, so izbrali človeka, ki samo deklarativno zagovarja njihove pravice. Njegove gospodarske politike, ki jih bo s kongresno večino res lahko uvedel, pa bodo razslojenost in hitrost izginjanja srednjega sloja še povečale. Najvišje obdavčitve so do 60. let v ZDA vztrajale na neverjetnih 90 odstotkih. Trump bi jih zdaj želel znižati na 15 odstotkov. To bi povzročilo še večje razslojevanje in še hitrejše izginjanje srednjega sloja ter še manj denarja za javne storitve in pokojnine. Poglabljanje vzrokov, ki so pripeljali do tako velike krize, te gotovo ne bo popravilo. Če bo Trump vztrajal pri svojih predlogih, lahko v prihodnje pričakujemo še večje nezadovoljstvo, takrat že izginulega srednjega razreda. Posledice tega nezadovoljstva pa so še kako nepredvidljive.