Na Finskem želijo iz učnega načrta odstraniti vse ustaljene šolske predmete, tako tam ne bo več posameznih predmetov fizike, matematike, književnosti, zgodovine ali geografije.
Namesto posameznih predmetov se bodo učenci v večdisciplinarni obliki učili o posameznih dogodkih in pojavih.
»Obstajajo šole, ki imajo učni načrt zastavljen na staromoden način, ki je bil koristen na začetku dvajsetega stoletja, vendar so se potrebe spremenile, zdaj je potreben sistem, ki bo ustrezal 21. stoletju,« je spremembe pojasnila Marjo Kyllonen, vodja oddelka za izobraževanje v Helsinkih.
Namesto posameznih predmetov se bodo učenci v večdisciplinarni obliki učili o posameznih dogodkih in pojavih. O drugi svetovni vojni se bodo na primer učili z vidika zgodovine, geografije in matematike. Če se bodo udeležili pouka »Delo v kavarni«, pa bodo prejeli celoten nabor znanja o angleškem jeziku, ekonomiji in komunikacijskih sposobnostih.
Ta program bodo uvedli za srednješolce, stare 16 let in več. Na splošno je ideja ta, da bi si morali učenci sami izbrati teme ali pojave, ki jih želijo spoznati, pri čemer bi morali upoštevati svoje sposobnosti in cilje za prihodnost. Tako bodo morali učenci predelati celotne vaje o fiziki ali kemiji ter se ob tem spraševati »Zakaj potrebujem to znanje?«
Dokončna izvedba reforme je predvidena za leto 2020.
Spremenila se bo tudi tradicionalna oblika komunikacije med učiteljem in učencem. Učenci ne bodo več sedeli za šolsko mizo, kjer nemirno čakajo, kdaj bodo morali odgovoriti na morebitno vprašanje, temveč bodo sodelovali v manjših skupinah, v katerih bodo obravnavali različne problematike ter o njih nato razpravljali.
Izobraževalni sistem na Finskem spodbuja skupinsko delo, zato bodo spremembe vplivale tudi na učitelje. Šolska reforma bo od učiteljev zahtevala veliko mero sodelovanja na področju različnih predmetov. Približno 70 odstotkov učiteljev v Helsinkih se je že začelo pripravljati na učenje v skladu s tem novim sistemom, za trud pa bodo nagrajeni s povišanjem plače.
