Obljube
Gostinci seveda sezonskim delavcem obljubljajo vse mogoče, saj se zavedajo, da gre za mlade ljudi, ki potrebujejo denar in so se z razmerami pač pripravljeni sprijazniti.
V to kategorijo gotovo spadajo zgodbe mnogih sezonskih delavcev. Gostinci na hrvaški obali namreč vsako poletje iščejo na tisoče sezonskih delavcev, ki prihajajo tudi iz tujine. A največ jih je seveda iz Hrvaške, prihajajo v želji, da bi prek poletja nekaj zaslužili in si nato tudi sami privoščili kak dan oddiha. Toda v mnogih primerih so ogoljufani, delajo pa v katastrofalnih razmerah.
Suženjsko delo
Sezonskim delavcem nikakor ni lahko. Večinoma dobijo tista najtežja in mnogokrat najbolj umazana opravila in ta dela po navadi opravljajo tudi po več mesecev skupaj. Številni so povedali, da so jih gostinci v svoje mreže zvabili z lepimi obljubami, nato pa se je izkazalo, da so pravzaprav sužnji. Nekatera dekleta so celo razkrila, da so se dogajale spolne zlorabe. Na srečo 21-letna Zagrebčanka Loredana Matanović ni bila med žrtvami, a je bila njena služba vseeno nočna mora.
Rekordno leto
Na Jadranu je letos prenočilo več kot 80 milijonov turistov.
Natakarica
Loredana je odšla v Novigrad, kjer naj bi mesec dni delala izključno kot natakarica v eni od lokalnih kavarn. A je bila tako rekoč vse: natakarica, čistilka, kuharica, delala je za točilnim pultom in tako naprej. »Delala sem vse, in to po več kot deset ur na dan, in niti enkrat se nisem pritožila. Naprej me je gnala samo misel na zaslužek.« Ko pa je prišel dan plačila, ji je lastnik na uro plačal 18 kun namesto 25, kot sta se bila dogovorila (2,39 evra namesto 3,31 evra). Spremembo urne postavke je utemeljil s tem, da je 25 kun preveč za navadno natakarico. In še takrat ga je morala prositi, da jo je sploh izplačal.
Izpadi jeze
Dvajsetletna Lana Dasović iz Zagreba je imela težave z lastnico lokala v Savudriji, kjer je delala. Povedala je, da se je lastnici vsake toliko časa »zmešalo« in je kar tako začela vpiti na svoje zaposlene. A izpadi besa niti niso bili najhujša izkušnja. Menda je bilo najhujše to, da so delali v katastrofalnih higienskih razmerah. Ker je bilo lastnici škoda vode, niso dobro pomivali posode, Lana je dejala tudi, da je bila kakovost hrane in pijače sporna: »Še nikoli nisem videla tako umazane kuhinje.« Tudi bivalni prostori so bili povsem neprimerni. Lana je spala v sobi v kleti, kjer je grozljivo smrdelo po plesni. Prhati so se morali na dvorišču, z gumijasto cevjo. Tople vode seveda ni bilo, razen če se je segrela v cevi na soncu.
Brez pravic
S sezonskimi delavci ravnajo kot s sužnji in verjamejo, da jim zaradi tega nihče ne more nič. To pa seveda ni res, saj za to obstajajo inšpekcije.
Skladiščne sobice
Nekaj podobnega je opisal 18-letni Luka L. iz Zagreba. Povedal je, da so sezonci spali v skladiščni sobici brez stekel na oknih in brez postelj, prhali pa so se kar na plaži. Bili so tudi brez stranišča in za postelje so imeli plastične ležalnike. Zaposlili so ga kot natakarja, nato pa je delal vse, od čiščenja stranišč do pranja solate v kuhinji. »Moral sem tudi barvati stole.« Tako kot večina drugih je povedal, da mu je bilo obljubljeno, da ne bo delal več kot osem ur na dan, a so ga prisilili, da je delal po štirinajst ur ali več. Po 22 dneh je podal odpoved, za 22 dni garanja pa je prejel 330 evrov. Takšne gostince bi morali izpostaviti javnosti, da bi tudi gostje vedeli, kaj se dogaja. Lahko pa bi izpostavili tudi delodajalce, ki za svoje zaposlene skrbijo tako, kot je treba.
