V številnih mestih na Poljskem danes potekajo protesti, ki so jih pobudniki poimenovali črni ponedeljek oz. črni protest. Ženske so pozvali, naj se danes oblečejo v črno in ne gredo v službo ali šolo ter naj tudi doma ne opravljajo svojih običajnih opravil. Protesta naj bi se udeležilo okoli šest milijonov žensk.
Profimedia
Shod so organizirale tudi Poljakinje v Bruslju.
STA
Eden večjih protestov, ki se odvijajo danes na Poljskem, je tudi protest v Vroclavu. Tu so se skupine protestnikov zbrale že ob 16. uri in se sprehodile po mestnih ulicah. Ob 17. uri je na glavni mestni trg Rynek prispela prva karavana protestnikov s kolesi, ki so nosili transparente ter pozvanjali s kolesarskimi zvončki. Okoli 17.30 se je na trg zlila množica več kot tisoč protestnikov, ki so ne meneč se za dež glasno skandirali gesla v podporo svobodi odločanja žensk. Govorci na protestu, ki so ga budno spremljali številni policisti, so poudarjali pomen svobode odločanja.
Pobudniki današnjih protestov po vsej Poljski so ženske med drugim pozvali, naj danes ne gredo v službo in tako ohromijo gospodarstvo za en dan, s tem pa pokažejo, da imajo moč. V pozivih na protest so navajali, da je bil navdih za današnji protest podoben protest, ki so ga ženske na Islandiji organizirale leta 1975, ko kar 90 odstotkov Islandk ni odšlo v službo.
V množici protestnikov so se zbrali tako stari kot mladi, ženske in moški. Kot je povedala ena od udeleženk protesta, je zjutraj sicer odšla v službo, saj si zaradi narave dela ni upala ne priti. A se je v znak podpore protestu oblekla v črno, četudi je bila zato deležna kake pikre besede sodelavcev.
STA
V Vroclavu se je zbralo veliko protestnic in protestnikov.
Profimedia
"Moje telo, moje pravice"
Podpornice svobode odločanja so danes nosile številne napise, na primer Moje telo, moje pravice! (My body, my rights! in Moje cialo, moje prawa), Mrtva mama te ne more objeti (Martwa mama nie przytuli) ali Dekleta želijo le temeljne človekove pravice (Girls just wanna have fundamental human rights). Na transparentih je bilo mogoče prebrati tudi sporočila poslancem, ki bodo v parlamentu odločali o predlogih. Tako je na enem večjih transparentov med drugim pisalo Poslanke in poslanci, ne mislite, da boste ostali nekaznovani (poslanki i poslowie nie myslcie, že pozostaniecie bezkarni).
Podporo Poljakinjam danes izražajo tudi v drugih državah, tako so proteste v podporo Poljakinjam med drugim organizirali v Berlinu in Londonu. Tudi na družabnih omrežjih je zaslediti široko podporo gibanju za pravice žensk.
Današnji protesti so le nadaljevanje protestov, ki so po številnih poljskih mestih potekali že pretekli konec tedna. Tedaj je več tisoč ljudi protestiralo proti predlogu za popolno prepoved splava, potem ko so poljski poslanci 22. septembra začeli razpravljati o pravici do umetne prekinitve nosečnosti.
Na mizi imajo namreč dve popolnoma nasprotujoča si državljanski pobudi. Za prvo pobudo je gibanje Stop Aborcji (Stop splavu), ki si želi, da bi v katoliški Poljski umetno prekinitev nosečnosti v celoti prepovedali in uvedli stroge zaporne kazni za zdravnike, ki bi umetno prekinitev nosečnosti opravljali, in ženske, ki bi se za splav odločile.
Na drugi strani je osnutek zakona, ki ga je pripravilo gibanje Ratujmy Kobiety (Rešimo ženske) in predvideva liberalizacijo zakonodaje, ki sedaj velja za eno od najstrožjih v Evropi. Poljakinje lahko umetno prekinejo nosečnost samo v primeru posilstva, če nosečnost ogroža življenje nosečnice ali v primeru, če pri zarodku ugotovijo hude okvare.
Poljska premierka Beata Szydlo se je v javnosti že izrekla za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Poslanci njene stranke Pravo in pravičnost (PiS) so v poljskem sejmu sicer kritizirali predlog zapornih kazni za ženske in so se zavzeli za spremembo osnutka zakona.
STA
Profimedia
