Slovenski kandidat Danilo Türk se je s šestega mesta po četrtem krogu sedaj uvrstil na četrto mesto, skupaj z Argentinko Susano Malcorro.
Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je po glasovanju napovedal, da bo naslednji krog glasovanj v Varnostnem svetu že 5. in ne 6. oktobra, kot je bilo načrtovano doslej. To glasovanje bo potekalo z barvnimi glasovnicami. Na podlagi tega bo jasna ključna volja petih stalnih članic VS ZN, ki bo predvidoma oktobra izbral kandidata in ime poslal v potrditev 193-članski Generalni skupščini ZN.
Guterres je v petem krogu dobil 12 izrazov podpore kandidaturi, dve državi sta mu jo odsvetovali, ena se je vzdržala. Na drugo mesto se je uvrstil Srb Vuk Jeremić z osmimi glasovi podpore, šestimi proti in enemu vzdržanemu.
Pri vrhu je ostal slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak (8-6-1), ki ga je Jeremić zrinil na tretje mesto. Oba sta dobila manj podpore kot v četrtem krogu, ko je Lajčak dosegel rezultat 10-4-1, Jeremić pa 9-4-2.
S četrtega mesta v 4. krogu je na sedmo mesto padel Makedonec Srgjan Kerim, ki se mu je izid 8-7-0 iz četrtega kroga v petem sedaj poslabšal na 6-9-0.
V četrtem krogu je bila pred Türkom na petem mestu z izidom 7-5-3 Bolgarka Irina Bokova, ki je sedaj zdrsnila na šesto mesto z izidom 6-7-2.
Argentinka Susana Malcorra je v petem krogu dosegla enak izid kot v četrtem krogu (7-7-1), kar je bilo tokrat dovolj za preboj s sedmega na četrto mesto, ki ga deli skupaj z bivšim slovenskim predsednikom.
Za Türka v petem krogu v bistvu slabše
Slovenski kandidat se je v petem krogu v bistvu odrezal slabše kot v četrtem, saj se mu je en vzdržani glas spremenil v negativnega. Ob sedmih glasovih za, je namesto šestih glasov dobil skupaj sedem proti, namesto dveh nevtralnih pa enega.
Vendar so se drugi kandidati, z izjemo Guterresa, ki je ohranil rezultat iz četrtega kroga, odrezali še slabše. Novozelandka Helen Clark je ostala na osmem mestu z izidom 6-9-0, kar pomeni, da je dva vzdržana glasova iz četrtega kroga spremenila v dva negativna. Na zadnjem devetem mestu z istim izidom kot v četrtem krogu (3-11-1) ostaja Moldavka Nathalia Gherman.
Ghermanova bi se torej morala kmalu pridružiti Hrvatici Vesni Pusić, Črnogorcu Igorju Lukšiću in Kostaričanki Christiani Figueres, ki so ugotovili, da ne morejo računati na to, da 1. januarja 2017 na položaju nasledijo sedanjega generalnega sekretarja ZN Bana Ki Moona.
Presenetljivo slabo kaže tudi Clarkovi, glede na to, da je pred začetkom glasovanj v VS ZN veljala za enega od favoritk.
Skupaj z ostalimi sedmimi kandidati lahko sicer še naprej vztraja v tekmi vse do 5. oktobra, ko bo jasna volja stalnih članic VS ZN (ZDA, Rusije, Velike Britanije, Kitajske in Francije).
Uradno sicer ne bo jasno, za koga je glasovala katera od stalnih članic oziroma proti komu. Se bo pa videlo, koliko tako imenovanih rdečih glasovnic stalnih članic je dobil posamezni kandidat.
Svetovni diplomati so ob robu splošne razprave 71. zasedanja Generalne skupščine ZN govorili, da so ta dosedanja neformalna glasovanja v VS ZN preigravanje in taktiziranje z namenom, da se pride do jedra sprejemljivih kandidatov in takrat se bo igra začela zares. To jedro je sedaj še vedno kar široko, kar pomeni, da skoraj zagotovo tudi po 5. oktobru ne bo znan naslednik ali naslednica Bana Ki Moona. Nov element v preigravanju svetovnih sil okrog generalnega sekretarja je sedaj postala Sirija.
Močne delitve zaradi Ukrajine in Sirije
Delitve na relaciji vzhod-zahod so bile močne že zaradi Ukrajine, hude besede in demonstrativna zapuščanja zasedanj VS ZN o Siriji s strani Rusije in zahodnih stalnih članic pa kažejo, da so se napetosti še bolj povečale. Rusko stališče je, da mora biti naslednji šef birokracije ZN nekdo iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN, ki doslej še ni dala generalnega sekretarja. Rusija lahko pri tem računa na podporo Kitajske. Če bo pri tem stališču vztrajala, to pomeni, da bo izbran najmanjši skupni imenovalec. Nekdo torej, s katerim ima največ stalnih članic VS ZN najmanj težav. Diplomati opozarjajo, da en ali morda celo dva "rdeča kartona" še ne bosta avtomatično pomenila konec upov za kandidata, odvisno pač od tega, kako se bo odrezala konkurenca.
Razplet je lahko seveda spet povsem drugačen. Odvisno od geopolitične trgovine velikih sil, kar bi lahko spremenilo npr. stališče Moskve ali Washingtona.
