Na celini so se sodišča odločila drugače. Ko so nekatera mesta na Azurni obali sprejala odlok o prepovedi nošenja burkinija (kopalna različica burke, s to razliko, da burkini ne prekriva obraza), na plaži, so višje sodne instance odločile, da prepoved ni v skladu z ustavo in da krši temeljne človekove pravice. So pa dodali, da bi bila prepoved na mestu, če bi obstajala velika verjetnost, da bi nošenje burkinija povzročilo nemire v javnosti.
Župan Sisca Ange-Pierre Vivoni si je po odločitvi sodišča oddahnil, saj, kot pravi, se je zanjo odločil, ker je bi lahko prišlo do prelivanja krvi.
Ker se je sredi avgusta na plaži v bližini mesteca Sisco pripetil spopad med mladimi Korzičani in družinami severnoafriškega porekla, je sodišče ocenilo, da bi lahko bili burkiniji tudi v prihodnosti povod za nasilje. Povod za takratni spopad je bilo namreč fotografiranje žensk, ki so se kopale v burkini kopalkah. Turisti so jih fotografirali, kar je vznejevoljilo severnoafriške moške, ki so od nekod privlekli sekire in gorzili turistom. Vmešala se je »avtohtona« korziška mladež, prišlo je do prerivanja in udarcev, dva naj bi bila celo ranjena s harpuno. V naslednjih urah so Severnoafričanke prerezale več avtomobilskih gum, lokalni prebivalci pa so požgali dva avtomobila, enega, ki je prav tako pripadal migrantskim družinam, pa so prevrnili.
