FBI ni našel dovolj dokazov, da bi priporočil kazensko ovadbo proti Clintonovi zaradi namernega izdajanja zaupnih informacij, vendar se bo zgodba o elektronski pošti nadaljevala vse do volitev 8. novembra, saj je za republikance to edino orožje, s katerim lahko ustavijo njen pohod do Bele hiše.
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je po objavi zapiskov zaslišanja sporočil, da je Clintonova lažnivka ali ne preveč inteligentna oseba. Trump je mislil na del zapiskov, ki govorijo o tem, da je Clintonova agentom povedala, da ni vedela zakaj, je v določenem elektronskem pismu oznaka "C".
Ta oznaka pomeni zaupno (confidential) in nekaj pisem jo je vsebovalo, čeprav je Clintonova od začetka škandala pred letom dni trdila, da preko zasebnega strežnika ni nikoli pošiljala ali sprejemala zaupne pošte.
Agentom je povedala, da ni delala razlike med oznakami zaupno, tajno in strogo tajno in je vso tako pošto obravnavala z enako mero skrbnosti. Direktor FBI James Comey je sicer v kongresu dejal, da je z zaupnimi informacijami ravnala malomarno.
Ameriška televizija CNN je naštela, da je Clintonova agentom FBI 39-krat na vprašanja odgovorila z "ne spomnim se", zapiski agentov pa k škandalu ne prinašajo kakšne posebne dodane vrednosti, saj je bilo vse to že prej objavljeno.
Clintonova je že večkrat povedala, da je bila uporaba zasebnega strežnika elektronske pošte, nameščenega v kleti njene hiše v Chappaqui v New Yorku, napaka, ki je več ne bi ponovila. Pravi, da je bilo tako enostavneje zanjo in njenega soproga. Republikanci so prepričani, da je to delala, da nekaj prekrije.
Nekdanji državni sekretar ZDA Colin Powell jo je leta 2009 opozoril, naj bo previdna z uporabo pametnih telefonov pri pošiljanju česarkoli povezanega z delom, ker bo potem vse postalo informacija javnega značaja in izpostavljeno sodnim nalogom za objavo. Sam se je temu izognil tako, da je bil zelo previden.
Clintonova glede na zapiske zaslišanja ni nikogar prosila za mnenje o zasebnem strežniku elektronske pošte, kar ji sicer kot vodji ameriškega zunanjega ministrstva ni bilo treba. Agentom je povedala, da se je glede elektronike zanašala na presojo drugih, tudi na primer glede tega, kaj ji bodo pošiljali, ker naj bi vsi vedeli, da uporablja zasebni strežnik.
Obenem je povedala, da ni bila nikoli udeležena v odločanju o tem, kje bo strežnik postavljen in kako. Prav tako se ne spomni okrožnice iz leta 2011, ki je zaposlenim naročala, naj bodo previdni z elektronsko pošto, ker za vsakim grmom tičijo hekerji.
Predala 55 tisoč kosov elektronske pošte
Clintonova je State Departmentu predala okrog 55.000 kosov elektronske pošte povezane z delom, ostalo pa je dovolila zbrisati. V 110 od 55.000 pisem so bile informacije označene zaupno s črko C.
FBI je sedaj našel še 13.000 kosov elektronske pošte, ki je v postopku varnostnega pregleda State Departmenta in bo objavljena še pred volitvami, kar pomeni nov glavobol, če se volivci zgodbe še niso naveličali, kot se je je naveličal njen nasprotnik v boju za demokratsko nominacijo Bernard Sanders že lani.
Njen volilni štab je izrazil zadovoljstvo, da je FBI objavil zapiske in ponovil, da je Clintonova priznala napako. Tudi po objavi zapiskov naj bi bilo povsem jasno, zakaj ni bilo kazenske ovadbe. Namreč zato, ker ni bilo namernega izdajanja zaupnih podatkov, niti zavestnega malomarnega ravnanja z njimi.
Trump je sporočil, da mu po objavi zapiskov sploh ni jasno, kako se je Clintonova izognila kazenskemu pregonu. "To, da ni vedela kaj pomeni C, je laž. Razen, če ni ravno inteligentna oseba," je dejal Trump in pri tem spomnil, da je Clintonova leta 1973 v prestolnici Washington padla na izpitu za opravljanje pravniškega poklica.
