Migrantska kriza Avstrijo stane 91.537 evrov na uro, 2,2 milijona evrov dnevno in 802 milijona evrov letno, kažejo številke, do katerih se je dokopal avstrijski Kronen Zeitung. "Te tri številke - 12 mesecev po prvem večjem migrantskem valu - kažejo celoten strošek avstrijske pripravljenosti na pomoč," navaja časnik na spletni strani.
Do številk ni bilo lahko priti, opozarjajo pri časniku. Dobili naj bi jih od zaposlene na enem od ministrstev, ki pa jim je zabičala, da svojega vira ne smejo izdati.
Avstrija skrbi za 119.000 Afganistancev, Sircev, Iračanov, Pakistancev, Nigerijcev, Somalcev in Alžircev.
Trenutno 84.000 prišlekov prejema osnovno preskrbo, še 35.000 pa jih na podlagi že izdane odločbe o pravici do azila prejema minimalno socialno pomoč. Od slednjih vsak mesečno prejme 837,76 evra. Skupni stroški zanje znašajo tako 29,3 milijona evrov mesečno oziroma 351,9 milijona evrov letno, so izračunali pri časniku.
Izdatke za osnovno preskrbo 84.000 migrantov pa je Kronen Zeitung izračunal na podlagi izkušenj iz leta 2014. Takrat so izdatki za 28.000 tujcev znašali 150 milijonov evrov, danes torej govorimo o 450 milijonih evrov.
Še dodatni stroški
Kot še dodaja časnik, to še zdaleč niso vsi stroški, ki jih državljani plačujejo za obvladovanje migrantske krize - k temu pridejo še stroški zdravstvene oskrbe migrantov, stroški integracije, stroški okrepljene policijske in vojaške navzočnosti. Tako na ministrstvu za integracije menda že dalj časa dvomijo, da bo vsota ene milijarde evrov, ki so jo za letošnje leto izračunali na avstrijskem finančnem ministrstvu, zadostovala za pokritje vseh potreb.
Kronen Zeitung opozarja še, da le še največji optimisti upajo, da bo mogoče begunce hitro integrirati na trg dela in tako razbremeniti državno blagajno. Medtem ko naj bi na avstrijskem zavodu za zaposlovanje še januarja navajali, da ima 27 odstotkov migrantov (31.590 od 119.000) diplomo, je realnost drugačna - po navedbah konference univerz v programu za begunce naj bi bilo takšnih natančno 663 - torej 0,56 odstotka.
