Za izločitev Srebrenice iz Republike srbske se zavzemajo bošnjaški svetniki v odgovor na razsodbo ustavnega sodišča te entitete, ki je v četrtek razsodilo, da ni ovir za pripravo referenduma o dnevu Republike srbske. Sodišče je namreč zavrnilo zahtevo bošnjaških poslancev v parlamentu entitete po zaščiti vitalnega nacionalnega interesa oziroma razglasitvi referenduma za nezakonitega.
Poslanec v parlamentu BiH Sadik Ahmetović je za spletni portal Klix.ba povedal, da se zavedajo, da referendumi niso rešitev, vendar pa mesto, "v katerem je bil storjen genocid, o katerem obstajajo sodbe Meddržavnega sodišča in haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine, nima druge možnosti", glede na to, da urad visokega predstavnika mednarodnega predstavnika v BiH ne želi ustaviti neposrednega kršenja daytonskega sporazuma s strani političnih dejavnikov v Republiki srbski.
Zakaj referendum?
Odločitev za referendum je po njegovih besedah tudi posledica odnosa oblasti v Banjaluki do državnih oblasti BiH in Bošnjakov v Republiki srbski ter pasivnosti urada visokega predstavnika do ravnanja vlade Republike srbske in predsednika te entitete Milorada Dodika, ki je v nasprotju z daytonskim sporazumom.
Izpostavil je, da jim ne dovolijo, da bi se v šolah učili maternega jezika, kot tudi grožnje Dodika Bošnjakom, da se morajo udeležiti referenduma o dnevu Republike srbske, če želijo ostati v entiteti.
Potem ko je ustavno sodišče Republike srbske v četrtek odločilo, da z razpisom omenjenega referenduma niso ogroženi vitalni interesi Bošnjakov, je Dodik sporočil, da sedaj ni več ovir za razpis referenduma 25. septembra, tako kot so načrtovali.
Glede razmišljanj o referendumu o izstopu Srebrenice iz Republike srbske pa je v petek dejal, da je Srebrenica del srbske entitete in da se to ne bo nikoli spremenilo, češ da so po ustavi BiH tovrstne odločitve stvar obeh entitet, ne pa "enostranska odločitev kogarkoli", navaja Tanjug.
Kršene pravice
Odločitev o razpisu referenduma je parlament Republike srbske sprejel julija brez sodelovanja bošnjaških in hrvaških poslancev. Volivci v tej entiteti naj bi odgovorili na vprašanje, ali podpirajo, da dan Republike srbske ostane 9. januar.
Odločitev je sprejel, čeprav je ustavno sodišče BiH pred tem že razsodilo, da obeležitev 9. januarja kot dneva Republike srbske ni v skladu z ustavo BiH, ker gre za spomin na datum, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratne BiH sprejel nezakonito odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH", torej Republike srbske, kar je privedlo do vojne. S tem kršijo tudi pravice Hrvatov in Bošnjakov v entiteti.
Po daytonskem sporazumu so odločitve ustavnega sodišča BiH končne in obvezujoče, vendar pa so se oblasti srbske entitete z razpisom referenduma odločile izpodbijati njegovo avtoriteto. Da gre za kršitev daytonskega sporazuma, s tem pa ogrožanje miru in stabilnosti v državi, je opozoril že visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko, pa tudi bošnjaško-hrvaška entiteta v BiH Federacija BiH, ZDA in EU, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
V Srebrenici so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave pod zaščito Združenih narodov v njihove roke 11. julija 1995 pobile v samo nekaj dneh več kot 8000 Bošnjakov, večinoma fantov in moških. Mesto je po koncu vojne v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom postalo del srbske entitete.
