Hrvaški sabor je leta 1992 sprejel deklaracijo, da je šlo za montiran politični proces.
Revizijo postopka proti Stepincu je zahtevala nadškofova družina, zagrebško sodišče pa je danes razveljavilo odločitev jugoslovanskega sodišča, ki je Stepincu poleg izreka zaporne kazni odvzelo tudi politične in državljanske pravice.
Jugoslovansko vrhovno sodišče je oktobra 1946 kaznovalo Stepinca tudi zaradi nasilnega spreobračanja pravoslavnih vernikov v katoličane ter sovražne propagando po drugi svetovni vojni.
Na podlagi zakonov Evropske unije
Sodnik Ivan Turudić je danes pojasnil, da so odločitev jugoslovanskega sodišča obravnavali na podlagi zakonov Evropske unije.
"Sodba predstavlja grobo kršitev takratnih in sedanjih načel kazenskega prava, kot so pravica in pravično sojenje, prepoved prisilnega dela ter obrazložitev sodbe in pravico do pritožbe," je dejal Turudić. Dodal je, da je bilo v procesu proti Stepincu obtoženih 13 ljudi, ki so jih bremenili 40 kaznivih dejanj.
Turudić je ocenil, da je bil namen sodbe maščevanje Stepincu, v postopku pa je bil angažiran "celoten komunistični vrh".
"Med prestajanjem zaporne kazni v Lepoglavi je zavrnil pomilostitev in je zahteval vnovični postopek ali razveljavitev sodbe. Po 70 letih je volja kardinala Stepinca uresničilo svobodno sodišče republike Hrvaške," je izpostavil Turudić.
Iz državnega tožilstva so sporočili, da ne nasprotujejo reviziji postopka proti Stepincu, ki ima veliki ugled med katoliškimi verniki na Hrvaškem.
Sabor že leta 1992 z deklaracijo obsodil proces proti Stepincu
Hrvaški sabor je leta 1992 sprejel deklaracijo, s katero so obsodili politični proces in sodbo kardinalu Stepincu. V deklaraciji so poudaril, da je bil nadškof nedolžen. Med drugim so zapisali, da so Stepinca obsodili, ker je zavrnil zahtevo komunističnih oblasti, da bo ločil katoliško cerkev na Hrvaškem od Vatikana.
Revizijo postopka so izvedli na podlagi zakona o kazenskem postopku iz leta 2009, ki je omogočil revizijo za osebe, ki so bile na podlagi zlorabe politične moči obsojene za kazniva dejanja v času komunističnih oblasti.
Sporno pokristjanjevanje pravoslavnih vernikov
Mešana komisija katoliške in srbske pravoslavne cerkve (SPC) je sicer pred časom začela obravnavati Stepinčevo zgodovinsko vlogo, potem ko so v Beogradu nasprotovali odločitvi Vatikana, da bodo hrvaškega nadškofa razglasili za svetnika.
SPC je navedel, da je zanj najbolj sporno ravnanje Stepinca v času ustaškega režima in pokristjanjevanje pravoslavnih vernikov.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da SPC ne more ustaviti postopka kanonizacije Stepinca ter da bo komisija poskusila ugotoviti resnico glede ravnanja Stepinca tudi v odnosih med Hrvati katoliki in Srbi pravoslavci v času druge svetovne vojne.
Nekateri ugledni hrvaški zgodovinarji, kot je Hrvoje Klasić, opozarjajo na določena protislovja pri Stepincu, ki ni vplival na številne katoliške duhovnike v NDH, ki so bili izpostavljeni pripadniki ustaškega gibanja. Klasić zavrača trditve, da je bil Stepinac vojni zločinec ali tisti, ki je spodbujal ali izvajal zločine med vojno.
Papež Janez Pavel II. je razglasil Stepinca za blaženega oktobra 1998.
