Recep Tayyip Erdogan, predsednik Turčije: "Zakaj bi te ljudi obdržal in hranil v zaporih, in to še leta in leta? To je vprašanje, ki mi ga postavlja ljudstvo."
Več kot 15 tisoč javnih uslužbencev so turške oblasti suspendirale v torek. Pri tem so zaukazale odstop 1500 dekanom univerz in preklicale licence 21.000 učiteljem. Že pred tem so iz vrst vojske, pravnega sistema in policije odstranile 35.000 ljudi. Gre za ljudi, za katere presojajo, da so pripadniki gibanja Gulen, ki jih Erdogan obtožuje, da so pobudniki in arhitekti propadlega državnega udara
Čistijo gibanje Gulen
Turški svet za visokošolsko izobraževanje je sklenil, da univerzitetni profesorji do nadaljnjega ne smejo opravljati nalog v tujini, tisti, ki so že v tujini, pa se morajo, razen v izjemnih primerih, kar najhitreje vrniti v domovino. Rektorjem univerz so poleg tega naložili, da morajo do 5. avgusta preučiti delovanje vseh zaposlenih, ki so povezani z mrežo verskega vodje Fethullaha Gulena. Tega turški predsednik Erdogan obtožuje organizacije poskusa državnega udara in od ZDA zahteva njegovo izročitev. Gulen sicer v ZDA prebiva že od leta 1999, ko se je tja samoizgnal pred pregonom turških sekularistov.
Erdogan in Gulen sta bila nekoč tesna zaveznika proti vladajočim strukturam v državi. Te so pred prelomom stoletja prihajale predvsem iz vrst kemalistov, torej sledilcev ustanovitelja sodobne turške države Mustafe Kemala Ataturka. Ti so bili tudi glavni nasprotniki islamistov, ki so se v državni aparat nastavljali s pomočjo demokracije – v primeru Erdogana in njegove stranke AKP – oziroma s pomočjo izobraževalnega sistema – v primeru gibanja Gulen.
Moč kemalistov in njihove trdnjave v vojski je bila odločno zlomljena po prelomu tisočletja v zloglasnih sodnih procesih Macola in Ergenekon, pri čemer so vladajoči stranki AKP pomagali pripadniki gibanja Gulen, ki so zasedali vse pomembne sodniške položaje. Romanca med obema vplivnima aparatoma na turški desnici se je končala leta 2013, ko je stranka AKP zaradi serije sodnih procesov proti korupciji gibanje Gulen obtožila poskusa pravosodnega državnega udara.
Erdogan bo utrdil svojo moč
Zahod se sprašuje, od kod Erdoganu seznami državnih sovražnikov, s pomočjo katerih čisti državni aparat nezvestih kadrov, in ali to ne pomeni, da je poskus državnega udara orkestriral kar sam. Resnica je po vsej verjetnosti manj romantična, saj je Erdogan le izkoristil priložnost po državnem udaru, da iz ključnih državnih podsistemov odstrani ljudi, ki mu že zdaj niso bili zvesti. To pa so ravno ostanki ostankov kemalistov in pripadniki gibanja Gulen, ki so od kemalistov prevzeli titulo državnega sovražnika številka ena. »Izkopali jih bomo pri koreninah. Nobena teroristična organizacija si ne bo več upala izdati našega blagoslovljenega ljudstva,« je čistke komentiral turški premier Binali Yildirim.
Erdogan je v sredo v Turčiji razglasil izredno stanje za obdobje treh mesecev, ki bo namenjeno odstranitvi vseh, ki bi bili lahko povezani s petkovim spodletelim državnim udarom v Turčiji. (STA)
Grožnja smrtne kazni
Kljub opozorilom iz zveze Nato in Evropske unije, da smrtna kazen ni primerna za državo 21. stoletja, pa sta Erdogan in vladajoča stranka AKP odločena najstrože soditi obtoženim poskusa državnega udara. Zadnjo besedo glede ponovne uvedbe bo sicer imel turški parlament.
