Le za las je Erdogan pobegnil pred vojaško enoto 25 mož, ki se je iz helikopterja po vrveh spustila v hotel na otoku Marmaris, poroča televizijska mreža CNN Turk. Erdogan trdi, da so zarotniki bombardirali kraje, ki jih je komajda zapustil. »Od smrti ga je ločilo le nekaj minut,« Reuters povzema neimenovanega državnega uradnika.
Erdoganu se je vendarle uspelo vkrcati na letalo, vendar s tem še ni ubežal nevarnosti. Med letom »je imel težave v zraku«, mediji povzemajo drugega višjega uradnika, pri čemer ta ni postregel s podrobnostmi. Prestregla naj bi ga dva turška lovca F-16, ki nista izpolnila ukaza pučistov sestreliti predsedniško letalo in njegovo oboroženo spremstvo. »Njegovo letalo in dva druga lovca F-16 sta že imela v svojem namerilnem radarju,« je Reutersu povedal nekdanji vojaški častnik, seznanjen z dogodki. »Ne vemo, zakaj nista streljala.«
Presenetila jih je podpora ljudstva
Erdoganovo letalo je nato nekaj časa krožilo nad mednarodnim letališčem v Istanbulu in pristalo, ko je pojenjala izmenjava ognja med policijskimi silami in pučisti, ki so letališče zasedli. Strele in eksplozije je bilo slišati tudi v prestolnici Ankara, kjer je vojaški helikopter obstreljeval sedež obveščevalne službe in državnega zbora. Pučisti pa so v nekem trenutku zasedli tudi državno televizijo, kjer so prebrali izjavo in ukazali vsedržavno policijsko uro.
Poskus se je izjalovil, ko je Erdogan svoje podpornike pozval, naj gredo na ulice in se uprejo puču. V spopadih med podporniki in policijo na eni strani ter naborniškimi vojaškimi enotami na strani neuspelega puča je umrlo 290 ljudi. Od tega 104 podporniki puča. Na spletu so se pojavile tudi fotografije obglavljenih vojakov, ki so jih domnevno linčale pobesnele množice.
Kot arhitekta neuspelega puča so oblasti osumile Akina Ozturka, ki je do leta 2015 služil kot poveljnik letalskih sil in član Visokega vojaškega sveta, najvišjega vojaškega organa v Turčiji, kjer pa so mu že bili šteti dnevi. Skupaj s tisočimi drugimi vojaki so ga aretirali v nedeljo ter z vklenjenim in vidno obtolčenim paradirali na policijski postaji v prestolnici.
Slabo pripravljen puč
Puč se je dogajal »izven verige poveljevanja, kar je bila največja hiba zarotnikov«, meni Sinan Ulgen, nekdanji turški diplomat. »Razpolagali so z nepopolnim naborom sredstev in bili preslabo opremljeni za doseganje svojih strateških ciljev. Glede na to, kako so bili državni udari izvedeni v preteklosti, je ta deloval amatersko,« poudarja Ulgen.
Prej omenjeni nekdanji vojaški častnik meni, da so zarotniki puč izvedli preuranjeno, saj naj bi ugotovili, da jih je obveščevalna služba razkrila. »Niso bili popolnoma pripravljeni. Njihovi načrti so bili izdani. Ugotovili so, da jih opazujejo, zato so ukrepali hitreje, kot so sprva načrtovali.« Podobno so Reutersu povedali tudi uradniki iz Ankare, ki dodajajo, da so priprave na puč zelo verjetno potekale že dalj časa.
Erdogan poskusa puča obtožuje svojega nekdanjega zaveznika Fethulaha Gulena, ki živi v izgnanstvu v ZDA.
Prvi propadel puč v Turčiji
Turčija ima dolgo zgodovino državnih udarov. Nazadnje ga je vojska izvedla leta 1980, ko se je v Turčiji skorajda razplamtela državljanska vojna med komunisti in nacionalisti. Tedaj so pučisti tudi zapisali še zdaj veljavno ustavo, ki jo Erdogan skuša neuspešno spremeniti že vrsto let.
Turška vojska je bila vselej trdnjava sekularne kemalistične tradicije, poimenovane po ustanovitelju sodobne Turčije Mustafe Kemalu Ataturku. Kmalu po Erdoganovem prevzemu oblasti leta 2003 pa so se začeli sodni procesi, ki so vse bolj zmanjševali avtonomijo vojske in vpliv kemalistov v njej. Sodeč po množičnih aretacijah vojakov, ki jih sumijo sodelovanja v puču, in hkratnem suspendiranju 3000 sodnikov, lahko pričakujemo, da bo Erdogan samo še bolj utrdil oblast v državi med tremi morji in štirimi sovražniki.
