Najbolj prikrajšane otroke na svetu čakajo revščina, nepismenost in zgodnja smrt, še opozarja Unicef in dodaja, da bi lahko sprejemanje pravih odločitev v sedanjosti spremenilo to njihovo usodo.
Unicefovo letno poročilo slika takšno prihodnosti najrevnejših otrok na svetu v primeru, da vlade, donatorji, gospodarstvo in mednarodne organizacije ne okrepijo svojih prizadevanj za upoštevanje potreb otrok.
"Onemogočanje poštenih priložnosti za razvoj milijonov otrok ne ogroža le njihove prihodnosti, temveč krepi prikrajšanost, ki se prenaša iz generacije v generacijo, kar ogroža prihodnost celotne družbe," je opozoril Unicefov izvršni direktor Anthony Lake. Dodal je, da ima svet izbiro, ali "investirati v te otroke v sedanjosti ali dovoliti, da naš svet v prihodnosti postane še bolj neenak in razdeljen".
Rešitev: zagotavljanje izobraževanja
Poročilo kaže, da je bil dosežen pomemben napredek na področju reševanja življenj otrok, zagotavljanja izobraževanja in odpravljanja revščine. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, se je na globalni ravni od leta 1990 več kot razpolovila, dečki in deklice v 129 državah v enakem razmerju obiskujejo pouk, število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, pa se je od leta 1990 skoraj razpolovilo.
Kljub temu, kot opozarja Unicef, imajo najrevnejši otroci v primerjavi z bogatimi dvakrat večjo možnost, da umrejo pred petim rojstnim dnevom in da so kronično podhranjeni. V večini držav v južni Aziji in Podsaharski Afriki je verjetnost, da otroci, ki se rojevajo materam brez izobrazbe, umrejo še pred petim letom starosti skoraj trikrat večja v primerjavi s tistimi, katerih matere imajo srednješolsko izobrazbo.
Za dekleta iz najbolj revnih gospodinjstev je, v primerjavi z dekleti iz najpremožnejših gospodinjstev, 2,5-krat bolj verjetno, da se bodo poročile že v otroštvu.
Večdimenzionalna revščina
Obeti niso nikjer tako črnogledi kot v Podsaharski Afriki, kjer vsaj 247 milijonov otrok - ali dva od treh otrok - živi v večdimenzionalni revščini. Prikrajšani so za vse tisto, kar potrebujejo za preživetje in razvoj. Skoraj 60 odstotkov starih med 20 in 24 let iz najrevnejše petine prebivalstva ima dokončanih manj kot štiri leta šolanja.
Poročilo tudi opozarja na dokaze, da lahko vlaganje v najranljivejše otroke prinese takojšnje in dolgoročne koristi. Na primeru pomoči v obliki finančnih transferjev je bilo dokazano, da lahko otroci šolo obiskujejo za daljše obdobje in napredujejo na višje stopnje izobrazbe. V povprečju vsako dodatno leto šolanja, ki ga otrok uspešno zaključi, poveča njegov zaslužek v odrasli dobi za približno 10 odstotkov. Za vsako dodatno leto šolanja, ki ga uspešno opravijo mladi, pa se v povprečju stopnja revščine v državi zniža za devet odstotkov.
Neenakost ni niti neizogibna niti nepremagljiva, opozarja poročilo. Boljši podatki o najbolj ranljivih otrocih, integrirane rešitve za izzive, s katerimi se soočajo otroci, inovativni načini reševanja starih problemov, bolj pravične naložbe in večja vpletenost skupnosti - vsi ti ukrepi lahko pomagajo do enakih pogojev za življenje in razvoj otrok, še opozarja Unicefovo poročilo, kot so sporočili iz Slovenska fundacija za Unicef.