Šef policije Orlanda je zagotovil, da si policija ni vzela preveč časa za ukrepanje.
Posnetki pogovorov so predmet spora med mediji in policijo ter pravosodnim ministrstvom ZDA in konservativnimi politiki ter komentatorji. Mediji zahtevajo objavo vseh posnetkov, ker naj bi bilo to v javnem interesu med drugim zaradi razjasnitve policijskega ukrepanja v času terorističnega napada.
Pravosodno ministrstvo ZDA pa je tarča kritik konservativcev, ker sprva ni želelo objaviti ničesar o tem, kar je terorist Omar Mateen govoril glede Islamske države (IS). Pravosodno ministrstvo, pod katerim deluje FBI, trdi, da noče dajati teroristom platforme za širjenje strupene morilske propagande oziroma še koga navdihniti za podobne pokole.
Ali pravi motiv za teroristično dejanje skrivajo iz političnih razlogov?
Konservativni komentatorji trdijo, da pravosodno ministrstvo skriva pravi motiv za teroristično dejanje iz političnih razlogov. Republikanci namreč trdijo, da je šlo za teroristično dejanje po naročilu IS, predsednik Barack Obama in preiskovalci FBI pa, da je dejanje izvršil terorist, ki se je sam doma radikaliziral po internetu in ni imel nobenih zvez z organizirano teroristično skupino.
Agent FBI Ronald Hopper je to ponovil v ponedeljek na novinarski konferenci ob objavi posnetkov. Pravosodno ministrstvo je zaradi političnih obtožb na koncu dovolilo objavo posnetkov, na katerih se Mateen izreka za islamskega bojevnika in prisega zvestobo IS ter zahteva konec bombardiranja Sirije in Iraka.
FBI v poročilu navaja, da je Mateen v treh klicih, ki jih opravil približno pol ure po začetku napada, dvakrat govoril z dispečerjem v policijskem centru za obveščanje.
Prvi klic je trajal približno 50 sekund:
Policija: Policijski center za obveščanje v Orlandu.
Mateen: Omar Mateen
Policija: Klic v sili 911, pogovor se snema.
Mateen: V imenu usmiljenega in pravičnega boga.
Policija: Prosim?
Mateen: Hvaljen bodi bog, v molitvah in v miru z božjim prerokom [v arabščini]. Obveščam vas, da sem v Orlandu in da sem jaz streljal.
Policija: Kako vam je ime?
Mateen: Moje ime je prisegam zvestobo Abu Bakru al-Baghdadiju iz Islamske države.
Policija: Prav, in kako je ime vam?
Mateen: Prisegam zvestobo Abu Bakru al-Baghdadiju, naj ga obvaruje bog, [v arabščini], v dobro Islamske države.
Policija: V redu, kje se nahajate?
Mateen: V Orlandu.
Policija: Kje v Orlandu?
[Konec pogovora]
FBI napoveduje še več podobnih napadov
Vsega pa ni objavilo, ker naj bi bilo to preveč boleče za preživele žrtve. Povedal je tudi, da bo v prihodnje še več podobnih napadov. Hopper je dejal, da je hladnokrvno govoril o pobijanju in mu ne želijo omogočiti propagiranja nasilne retorike.
Policiji očitajo, da je ukrepala prepozno
Ameriške medije zanimajo trije pogovori Mateena s policijskimi pogajalci, ker doslej ni bilo docela pojasnjeno, zakaj so policisti ukrepali šele tri ure po začetku pobijanja v homoseksualnem klubu Pulse. Šef policije Orlanda John Mina je posredno priznal, da so policisti zadeli tudi nedolžne. "Če je kakšen od policijskih nabojev zadel katero od žrtev, je za to kriv le Mateen," je dejal, kaj več pa ni pojasnil.
Zagotovil pa je, da policija ni čakala in pustila teroristu, da pobija v miru. Mina pravi, da so policisti vdrli v klub nekaj minut po začetku streljanja in se zapletli v dvoboj s teroristom, ki se je zaradi tega umaknil v stranišče. Takrat se je položaj spremenil iz aktivnega strelca v situacijo s talci in potrebno je bilo spremeniti taktiko.
Začela so se pogajanja, ki so se končala, ko je Mateen zagrozil, da bo pobijal naprej. Policisti so vdrli skozi steno stranišča in Mateena ubili. Priče sicer pravijo, da je bilo nekaj streljanja tudi potem, ko naj bi se že začela pogajanja.
Mateen je pobil 49 ljudi in ranil 53. Od ranjenih so štirje še vedno v kritičnem stanju, 14 pa je zunaj življenjske nevarnosti. Ostali so že doma.
