V Turčiji vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj bo imela 22. maja izredni kongres, na katerem premier Ahmet Davutoglu ne bo terjal novega mandata na čelu stranke. To pomeni, da bo zapustil tudi položaj v vladi. Davutoglu, ki naj bi se znašel na nasprotnem bregu kot predsednik Recep Tayyip Erdogan, je že v sredo namignil, da bi lahko odstopil.
Položaja predsednika vladajoče stranke AKP in predsednika vlade sta glede na strankin statut povezana. Odločitev o sklicu kongresa, na katerem bo 57-letni Davutoglu zapustil čelo stranke in vlade, so sprejeli na današnjem sestanku AKP v Ankari, poročajo turške televizije.
Davutoglu se že dalj časa ne strinja z Erdoganovimi načrti, da bi v Turčiji uvedli predsedniški sistem vladanja.
Sestanek so sklicali, potem ko so v sredo v javnost pricurljale informacije, da sta Davutoglu in Erdogana v sporu. Razhajanja med prvim in drugim človekom Turčije so na plan prišla že v minulih tednih, botrovali naj bi jim med drugim različni pogledi glede načrtovane spremembe ustave.
"Na račun našega predsednika ni iz mojih ust prišla niti ena sama negativna beseda in tudi nikoli ne bo," je poudaril. "Nobenih očitkov nimam, ne občutim ne jeze ne zamere," je dodal. Povedal pa je tudi, da njegova odločitev o odstopu ni bila sad osebne izbire, temveč nujnosti.
To naj bi bila le slabo zakrita kritika kadrov AKP, ki so zvesti Erdoganu in so nedavno sprejeli odločitev, da premierju odvzamejo nekatere pristojnosti v stranki. Stranko sicer dejansko obvladuje Erdogan, čeprav bi moral biti kot predsednik ustavno nad vsakršno strankarsko politiko.
Davutoglu je prejšnji teden obljubil, da bo nova ustava zagotovila sekularnost, potem ko je predsednik turškega parlamenta Ismail Kahraman razburil s pozivom, da mora nova ustava temeljiti na veri.
Davutoglu je položaj premierja in predsednika islamsko-konservativne AKP prevzel od Erdogana, potem ko je bil ta leta 2014 izvoljen za predsednika države.
Odhod Davutogluja bi lahko odprl pot utrditvi Erdoganove oblasti, hkrati pa še okrepil napetosti v Turčiji, ključni partnerici EU v begunski krizi, ki se sooča s številnimi izzivi - grožnjo džihadistov, novim konfliktom s Kurdi in nadaljevanjem vojne v Siriji na svojih južnih mejah.
