Število prebivalcev v Sloveniji se po osnovnem scenariju projekcij prebivalstva EUROPOP2013, ki jih pripravlja evropski statistični urad Eurostat, ne bo pomembneje spremenilo. Osnovni scenarij projekcij predvideva, da naj bi leta 2060 v Sloveniji živelo dobra dva milijona prebivalcev, kar je podobno kot leta 2013, ki je izhodiščno leto projekcije, navaja navaja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v gradivu o demografskih spremembah, ki je pripravljeno za obravnavo na vladi.
Brez selitvenega prirasta tudi v prihodnje pa se bo število prebivalcev zmanjševalo, najbolj tistih v starosti 20 do 64 let, ki predstavljajo delovno sposobno prebivalstvo. Leta 2060 naj bi jih bilo kar pol milijona manj kot v letu 2013, je razvidno iz projekcij prebivalstva EUROPOP2013.
Število prebivalcev bi bilo nižje kot v osnovnem scenariju projekcij tudi ob nižji rodnosti. Zaradi manjšega števila žensk v obdobju do leta 2060 naj bi se v povprečju na leto rodilo približno 2000 otrok manj kot zadnja leta.
Javni izdatki za socialno zaščito lahko do leta 2060 dosežejo četrtino BDP
Dolgoročne projekcije Evropske komisije kažejo, da naj bi v Sloveniji ob nespremenjenih politikah javni izdatki za financiranje sistemov socialne zaščite, torej za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, do leta 2060 dosegli četrtino bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2013 je ta delež znašal 18,9 odstotka BDP.
Delež in povečanje javnih izdatkov, povezanih s staranjem, bi bila s tem najvišja med državami EU, opozarja Umar.
Po projekcijah Evropske komisije naj bi približno čez dve desetletji število upokojencev preseglo število zavarovancev. To bi ob sedanjem sistemu pomenilo veliko obremenitev aktivnih in še večji delež pokojnin, pokritih iz virov, ki niso prispevki.
Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo se lahko celo potrojijo
Umar opozarja, da dolgotrajna oskrba v Sloveniji ni urejena v enovit sistem, razdrobljenost v financiranju pa povzroča nepreglednost in neučinkovito izrabo virov. Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo so leta 2013 znašali 1,4 odstotka BDP, po osnovnih projekcijah pa se bodo do leta 2060 povečali na 2,9 odstotka. Zaradi nedemografskih dejavnikov, zlasti rasti pokritosti s formalno oskrbo in stroškov storitev, pa bodo lahko javni izdatki za dolgotrajno oskrbo predstavljali celo 4,2 odstotka BDP.
Umar ugotavlja še, da je Slovenija med državami z visokim deležem lastniških stanovanj starejše populacije. Demografske spremembe povečujejo potrebo po prostorskemu načrtovanju, gradnji objektov in prometni politiki, prilagojeni starejšim, še navajajo.
